121.

VDS sodba in sklep Psp 939/2005

19.1.2006

SOCIALNO VARSTVO

VDS03653

ZZZPB člen 56, 56/2, 59, 59/2, 56, 56/2, 59, 59/2. ZUP člen 1, 1.

vrnitev - zavarovanje za primer brezposelnosti - štipendija

Če upravni organ z odločbo prizna določeno pravico, mora tudi o

prenehanju te pravice pred potekom časa, do katerega je pravica z

odločbo priznana, odločiti z odločbo. Zato bi moral zavod

ob ugotovitvi, da toženec za določene mesece ni upravičen do

republiške štipendije, ki mu jo je za to obdobje že izplačal, o

prenehanju z odločbo priznane pravice, odločiti z odločbo.

 

123.

VSK sodba Kp 507/2005

18.1.2006

kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo

VSK0001893

KZ člen 196, 196/1, 196, 196/1. ZKP člen 149a, 153, 153/2, 155, 155/3, 157, 159, 149a, 153, 153/2, 155, 155/3, 157, 159.

odvzem prostosti - promet z mamili - nadaljevano kaznivo dejanje

Pritožnik namreč povsem zgrešeno interpretira določbo 159.čl. ZKP kot ukrep tožilstva, nad katerim bi morala obstajati sodna kontrola z ustreznimi sankcijami. Te določbe torej ni moč povezovati v smislu ukrepov iz 149.a čl. do 156.čl. ZKP, ki posegajo v ustavno varovane pravice posameznika in glede katerih je izrecno predpisana kontrolna funkcija sodišča (2.odst. 153.čl. ZKP), temveč z institutom odvzema prostosti s strani policije po 157.čl. ZKP, ko smejo policisti osebi, ki je osumljena storitve kaznivega dejanja in je podan kateri od pripornih razlogov, odvzeti prostost.

 

125.

VSL sklep I Kp 878/2005

18.1.2006

kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo

VSL22719

KZ člen 48, 48/1, 48, 48/1, 48, 48/1. ZKP člen 372, 372/5, 372, 372/5.

odmera kazni obsojencu - kršitev kazenskega zakona

Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je obtoženec na prestajanju

kazni po prejšnji sodbi, bi bilo dolžno obtožencu izreči enotno kazen

po pravilih o odmeri kazni obsojencu. Sodišče enotne kazni ni

izreklo, zato je prekršilo 48. člen KZ.

 

127.

VSL sklep III Cp 41/06

18.1.2006

IZVRŠILNO PRAVO

VSL49792

ZIZ člen 52, 52.

izpraznitev stanovanja

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo upnikovo zahtevo z dne

29.11.2005 za to, da izvršiteljica izprazni tudi predmetnemu

stanovanju pripadajočo klet, saj je upnik zahteval od dolžnikov le

izpraznitev dvosobnega stanovanja na naslovu Ulica m., V., ne pa tudi

izpraznitve kleti, ki naj bi pripadala temu stanovanju. Po določbi 2.

in 3. odst. Stanovanjskega zakona je sicer klet, ki ni sestavni del

stanovanja, individualni prostor, ki lahko pripada stanovanju. Vendar

pa ker ni nujno, da ima vsako stanovanje tudi pripadajočo klet, bi

moralo biti že v izvršilnem naslovu navedeno, da k predmetnemu

stanovanju spada tudi klet oziroma da sta dolžnika dolžna izprazniti

tudi klet. Enako pa bi moral upnik predlagati tudi v predlogu za

izvršbo. Niti iz izvršilnega naslova niti iz predloga za izvršbo pa

ne izhaja, da naj bi dolžnika izpraznila tudi klet. Glede na navedeno

je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je izvršiteljica v

celoti izpolnila dolžnikovo obveznost po izvršilnem naslovu in sklepu

o izvršbi, zaradi česar so upnikove pripombe glede dela izvršiteljice

neutemeljene.

 

129.

VSL sklep I Cp 3507/2005

18.1.2006

stvarno pravo

VSL50629

SPZ člen 268, 268.

uporaba zakona

Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožeča stranka obravnavano tožbo

vložila dne 11.12.2002, torej še pred uveljavitvijo Stvarnopravnega

zakonika, ki je pričel veljati 1.1.2003. Zato pravno podlago za

odločitev o tožbenem zahtevku tožeče stranke predstavljajo določbe

ZTLR oziroma Pravna pravila, ki so se razvila na podlagi ODZ, saj

tožnik s tožbo zahteva ugotovitev, da je s priposestvovanjem, torej

na originarni način pridobil lastninsko pravico pred uveljavitvijo

Stvarnopravnega zakonika (primerjaj tudi 268. člen Stvarnopravnega

zakonika).

 

131.

VSL sklep II Cp 2274/2005

18.1.2006

civilno procesno pravo

VSL51016

ZDSS člen 4, 4/2, 4/4, 4, 4/2, 4/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-4, 339, 339/2, 339/2-4. ZDSS-1 člen 84, 84/2, 84, 84/2.

stvarna pristojnost - pogodba o delu

Glede na ugotovljena in zatrjevana dejstva, se pritožbeno sodišče

strinja s pritožbo, da je za odločanje v tej zadevi pristojno delovno

sodišče. Res, da praviloma delo v vojnih razmerah ne spada v okvir

delovnih nalog tožnikov, vendar sta se tožnika z opravljanjem teh

nalog strinjala. To delo sta opravljala v svojem delovnem času, po

oceni pritožbenega sodišča na službenem potovanju, in za to delo sta

prejela tudi mesečno plačo in določene dodatke. Spor o plačilu

vtoževanega zneska tako predstavlja spor o plačilu dodatno

dogovorjenega dodatka za delo na vojnem območju, ki pa predstavlja

spor o premoženjskih pravicah v zvezi z delovnim razmerjem med

delavcem in delodajalcem po 2. točki 4. člena ZDSS.

 

133.

VSL sodba II Cp 87/2005

18.1.2006

obligacijsko pravo - pogodbeno pravo

VSL51735

ZOR člen 103, 103/1, 141, 141/1, 211, 399, 399/1, 399/4, 103, 103/1, 141, 141/1, 211, 399, 399/1, 399/4.

obresti - obrestna mera - oderuška pogodba - ničnost

Tožnica, ki je tožencu vrnila posojilo skupaj z obrestmi po višji

meri od dovoljene, zahteva vračilo zneska, ki presega glavnico

posojila in obresti po najvišji dovoljeni obrestni meri. Vendar

dogovor o obrestih po višji obrestni meri od dovoljene ni ničen, zato

mora stranka (tožnica) dokazati, da je šlo za oderuško pogodbo.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pogodba, s katero sta stranki

dogovorili sporno višino obrestne mere, ni posledica neizkušenosti,

lahkomiselnosti ali odvisnosti tožnice, zato ni oderuška in

posledično ne nična. Če pogodba ni nična, pa stranka ne more

zahtevati tistega, kar je dala oziroma tistega, kar je dala preveč.

Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju tudi pravilno ugotavljalo, ali

tožnica vedela, da tožencu plačuje nekaj, česar ni dolžna, in

zaključilo, da je bila tožnici znana najvišja dovoljena obrestna

mera, zato je njen tožbeni zahtevek zavrnilo.

 

135.

VSL sklep R 27/2006

18.1.2006

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL50780

ZIZ člen 171, 171/2, 171, 171/2.

krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - pristop k izvršbi

Pogoj, da lahko pride do pristopa ene izvršilne zadeve k drugi, je,

da sta izdana dva sklepa o izvršbi, in sicer na isto nepremičnino

dolžnika, pri čemer pristopi upnik, za čigar terjatev je sodišče

pozneje izdalo sklep o izvršbi, k zadevi, v kateri je bil sklep o

izvršbi izdan pred tem. V obravnavani zadevi je bil pred Okrajnim

sodiščem v Domžalah že izdan sklep o izvršbi na dolžnikovo

nepremičnino, pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pa je bil res vložen

predlog za izvršbo na isto dolžnikovo nepremičnino, vendar Okrajno

sodišče v Ljubljani še ni izdalo sklepa o izvršbi, zato pogoji,

potrebni za odločitev o pristopu k že začeti izvršbi, niso

izpolnjeni.

 

137.

VSL sklep II Cp 5769/2005

18.1.2006

civilno procesno pravo

VSL50304

ZPVAS člen 2, 2/2, 2, 2/2. ZPP člen 76, 76/1, 98, 98/4, 76, 76/1, 98, 98/4.

pooblastilo za zastopanje - sposobnost biti pravdna stranka

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno zaključilo, da mora pooblaščenec pooblastilo stranke za zastopanje predložiti vsaki zadevi posebej, in da se ne more sklicevati na pooblastilo v drugem spisu, ter da mora biti pooblastilo sodišču predloženo v izvirniku, to je z izvirnim podpisom pooblastitelja, in ne le v fotokopiji. Ker pooblaščenec tožečih stranke prvostopenjskemu sodišču ni predložil pooblastil za njihovo zastopanje v izvirniku niti potem, ko ga je prvostopenjsko sodišče k temu pozvalo, je sodišče prve stopnje tožbo tožnikov pravilno zavrglo. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da se zavrže tudi tožba tožnika Meščanske korporacije K., saj ta ne more biti pravdna stranka.

 

139.

VSL sodba I Cp 2596/2005

18.1.2006

CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA

VSL51199

ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 51/2, 59, 59/1, 12, 12/1, 51, 51/2, 59, 59/1. ZPP člen 35, 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/2, 212, 358, 358-4, 35, 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/2, 212, 358, 358-4. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-5, 40, 40/1, 40/1-5.

zunajzakonska skupnost - skupno premoženje - delež - vpis v zemljiško knjigo - trditve in dokazi

Toženec ni dokazoval večjega deleža na skupnem premoženju, kajti ves

čas je trdil, da gre za njegovo posebno premoženje. Sodišče prve

stopnje zato ni imelo podlage, da odloči o njegovem večjem deležu.