preklic darila - velika nehvaležnost - pravni standard
Za preklic ne zadostuje vsako obdarjenčevo ravnanje, ki ga označuje pojem nehvaležnost, temveč mora biti proti darovalcu storjeno tako zavržno ravnanje, da ga je mogoče označiti pod pojmom hude nehvaležnosti. Ta pravni standard mora sodišče zato uporabiti tako, da v vsakem konkretnem primeru ocenjuje, ali se je obdarjenec proti darovalcu obnašal tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi prejeto obdržal.
zavarovanje pred odgovornostjo - pravica oškodovanca do direktne tožbe proti zavarovalnici - izključitev pravice do direktne tožbe - kogentnost zakonske določbe - obvezna vsebina pogodbe
Pri zavarovanju pred odgovornostjo lahko oškodovanec zahteva neposredno od zavarovalnice povrnitev škode, če jo je pretrpel zaradi dogodka, za katerega odgovarja zavarovanec, toda največ do zneska njene obveznosti. Pravica do direktne tožbe iz 941. člena ZOR je kogentnega značaja, saj je z zakonom priznana, zato ne more biti v dispoziciji strank zavarovalne pogodbe.
pravica do časti in dobrega imena - razžalitev - odškodnina za duševne bolečine
Pravica do časti in dobrega imena kot osebnostna pravica je zavarovana tudi z odškodninsko sankcijo.
Kritika mora biti objektivna in ne sme biti žaljiva. Pravica do svobodnega izražanja namreč ni absolutna, marveč je omejena, med drugim tudi zaradi pravice drugih (15. čl. Ustave RS), oz. zaradi zavarovanja ugleda in pravic drugih (2. odst. 10. čl. Evropske konvencije).
dejanska podlaga tožbe - nejasnost navedb - gradnja novih objektov - vlaganja - pridobitev lastninske pravice
Pritožbeno sodišče ne more mimo dejstva, da so k takšni odločitvi pripomogla zamegljena tožbena navajanja, ki po eni strani govorijo o gradnji novih objektov, po drugi strani pa o vlaganju v obstoječe objekte in o danem soglasju (solastnikov) obstoječe nepremičnine, kar pomeni, da je tudi dejanska podlaga tožbe nasprotujoča. Šele, ko bo tožeča stranka dejanske navedbe tožbe jasno postavila, bo lahko sodišče prve stopnje ugotovilo, ali je glede na zatrjevano dejansko podlago tožbeni zahtevek utemeljen.
kršitev osebnostne pravice - objava sodbe - denarna odškodnina za duševne bolečine - pravno priznana škoda
Sodišče je pojem duševnih bolečin razlagalo preozko. Pri razlagi tega pojma je potrebno upoštevati vsako psihično neugodje (razočaranje, jezo, občutek zavrtosti ter druge negativne občutke).
ZOR člen 156, 156/1, 156/2, 177, 156, 156/1, 156/2, 177. ZVO člen 17, 17. ZPP člen 190, 337, 190, 337.
pasivna legitimacija - odtujitev stvari ali pravice med pravdo - uporaba predpisov ob začetku pravde - pritožbena novota - odstranitev škode nevarnosti - oprostitev odgovornosti
Zahtevek tožeče stranke je utemeljen na podlagi 1. odst. (in 2. odst.) 156. čl. v času spornega razmerja veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (po katerem lahko vsak zahteva od drugega, da odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoločenemu številu oseb večja škoda, pri čemer sodišče odredi na zahtevo zainteresirane osebe ustrezne ukrepe za preprečitev nastanka škode ali odstranitev vira nevarnosti na stroške njegovega posestnika, če ta sam tega ne stori).
ZOR člen 451, 451. ZPP člen 318, 318/1, 318, 318/1.
zamudna sodba - pristop k dolgu
Kolikor tožena stranka zatrjuje, da naj bi izjava glede dolga S. d.o.o. bila podpisana le s strani tožeče stranke, ne pa tudi s strani druge tožene stranke, pritožbeno sodišče le pripominja, da je tožeča stranka tožbi priložila ne le izjavo, na katero se sklicuje druga tožena stranka v pritožbi, ki s strani druge tožene stranke res ni podpisana, ampak tudi pogodbo o pristopu k dolgu, ki jo je podpisala tudi druga tožena stranka.
V ugovoru mora namreč dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, dejstva pa morajo biti taka, da bi sodišče v primeru, če bi se ta dejstva izkazala za resnična, tožbeni zahtevek zavrnilo. V ugovoru dolžnik le pavšalno navaja, da ni bilo pravne podlage za izdajo računa in da ta račun ni bil nikoli poslan na njegov naslov, ter izraža mnenje, da bi moral upnik predložiti pogodbo, s katero utemeljuje, da je obveznost dejansko nastala, ne zanika pa sicer nastanek same obveznosti.
Zatrjevanje tožeče stranke, da je tožba sklepčna že zato, ker je sodišče prve stopnje ni vrnilo v popravo oz. ker ni izdalo zamudne zavrnilne sodbe, je neutemeljeno. Če tožba ni sklepčna, to je, če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, se tožba ne vrača v popravo, saj je taka tožba sposobna za obravnavanje. Gre le za to, da je tožbeni zahtevek neutemeljen in da tožbeni zahtevek po taki tožbi sodišče zavrne, kar je storilo tudi v predmetnem primeru. Tudi samo dejstvo, da ni izdalo zamudne zavrnilne sodbe, ne pomeni, da ne bi moglo zavrniti tožbenega zahtevka zaradi nesklepčnosti tožbe tudi v kasnejši fazi postopka.
Izpodbijana zamudna sodba je bila toženi stranki vročena 9.1.2004. Rok 15 dni za vložitev pritožbe zoper navedeno sodbo, določen v 333. čl. ZPP, je potekel 24.1.2004, tožena stranka pa je pritožbo vložila šele 26.6.2004, torej znatno po preteku v zakonu določenega pritožbenega roka.
ZOR člen 156, 156/1, 156/2, 177, 156, 156/1, 156/2, 177. ZVO člen 17, 17. ZPP člen 190, 337, 190, 337.
alotmajska pogodba - ponudba - rok za veljavnost ponudbe - sklenitev pogodbe
Tožena stranka z dopisom z dne 6.5.1998 ni zgolj pisno potrdila ponudbe oz. naročila, ampak je iz vsebine njenega odgovora razvidno, da je predlagala spremembo. Glede na to bi se vsakem primeru štelo, da je tožena stranka ponudbo navedene agencije zavrnila in sama dala drugo ponudbo (41. čl. ZOR).
Vnaprej o tem, kaj bosta priči izpovedali, ni mogoče zanesljivo vedeti, zato je zavrnitev teh dokazov tudi po mnenju pritožbenega sodišča imela za posledico, da dejansko stanje v izpodbijani sodbi ni dovolj popolno ugotovljeno o odločilnem dejstvu.