Ne more biti objekt kazenskopravnega varstva vsak zaprt prostor, temveč le tisti, ki pripada stanovanju ali je povezan z domovanjem npr. garaže, veže, kopalnice, balkoni, drvarnice, ograjena dvorišča, torej zaprt prostor, ko upravičena oseba, ki te prostore uporablja, upravičeno pričakuje, da bo sama.
Ob odločanju o predlagani začasni odredbi je sodišče vezano na trditve tožeče stranke v predlogu in v okviru ter trditev mora presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo odredbe. Tožeča stranka ni izkazala nobene preteče konkretne nevarnosti, da bo brez začasne odredbe uveljavitev njene terjatve onemogočena ali precej otežena.
napotitev na pravdo - pravno vprašanje - dejansko vprašanje - darilo
Vprašanje, ali je prenos pravice do odkupa stanovanja po pogojih iz Stanovanjskega zakona darilo, je pravno in ne dejansko, zato mora zapuščinsko sodišče o njem odločiti samo. Sodna praksa je že oblikovala jasno stališče, da tak prenos pravice ni darilo, prav tako pa ni darilo razlika med dejansko plačano kupnino in tržno vrednostjo stanovanja, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in stanovanja (oziroma razlike v vrednosti) ni upoštevalo pri izračunu višine zakonitega deleža.
KZ člen 299, 299/1, 299, 299/1. ZKP člen 236, 236/2, 237, 236, 236/2, 237.
zapisnik - privilegirana priča - pravni pouk
Po določbi 2. odst. 236. člena ZKP je namreč potrebno v zapisnik navesti poleg pravnega pouka tudi odgovor priče in če tako pouk kot odpoved pričevanju nista zapisana v zapisnik, sodišče na takšno izpovedbo po določbi 237. člena ZKP ne sme opreti svoje odločbe. Tudi sodna praksa namreč v primerih, ko je predpisana določena obličnost, zahteva njeno dosledno spoštovanje, saj je z njo izključeno vsakršno sklepanje ali dokazovanje, da je pouk dejansko bil dan, če v predpisanem obsegu in vsebini v zapisniku ni naveden (sodba Vrhovnega sodišča RS z dne 1.7.2005 opr. št. I Ips 15/2005 - pravni pouk o pravici do zagovornika).
Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti, ali je tožba vložena v prekluzivnem roku. 274. čl. ZPP določa, da predsednik senata po predhodnem preizkusu tožbe izda sklep, s katerim tožbo zavrže, če ugotovi, da je bila tožba vložena prepozno, če je s posebnimi predpisi določen rok za tožbo.
ZPP člen 286, 286/1, 286/2, 286, 286/1, 286/2. OZ člen 131, 131/2, 147, 147/1, 131, 131/2, 147, 147/1.
krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu - nova dejstva in dokazi v pritožbi
Skakanje v višino v prekoračni tehniki pri urah telesne vzgoje v osnovni šoli ni nevarna dejavnost, zato zavarovanka tožene stranke za škodo, ki je nastala tožniku, ni odgovorna po načelu objektivne odgovornosti. Če je do tožnikove poškodbe prišlo zaradi posledic njegove prejšnje poškodbe desne noge, kot to zatrjuje tožeča stranka, potem toženi stranki za nastanek te poškodbe - glede na to, da ji starši tožnika zdravniškega izvida niso dostavili - ni mogoče očitati nobene krivde, saj od nje ni mogoče zahtevati, da bi morala in mogla vedeti za to, da tožnik ne bi smel skakati v višino in da bi zato morala in mogla njegovo poškodbo preprečiti.
Ker tožeča stranka ni navedla vzroka za to, da je vzročno zvezo med odsotnostjo učitelja telesne vzgoje in tožnikovo poškodbo zatrjevala šele v pritožbi, in ne že v vlogi z dne 20.4.2005, niti pritožbeno sodišče (1. odst. 337. člena ZPP ) niti sodišče prve stopnje (286. člen ZPP) novo zatrjevanega vzroka tožnikove poškodbe in dokazov, ki bi ga potrjevali, ne more oziroma ni moglo upoštevati.
38. člen Zakona o železniškem prometu je bil z odločbo Ustavnega sodišča opr. št. U-I-316/2004 z dne 3.3.2005 razveljavljen. Te določbe, na katero je predlagateljica postopka opirala svoj predlog za vpis, zato v obravnavanem postopku ni mogoče uporabiti.
Predmet zaznambe spora ni vsako procesno dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, temveč samo procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodni postopek, za katerega zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - nakup stečajnega dolžnika kot pravne osebe
Predmet prodajne pogodbe z dne 29.5.1990 je bil nakup stečajnega dolžnika kot pravne osebe. S prodajo podjetja kot stečajnega dolžnika le-to še naprej obstaja. Prvostopenjska materialnopravna presoja prodajne pogodbe z dne 29.5.1990 o nakupu stečajnega dolžnika kot pravne osebe, ki je ohranila pravno osebnost in je ostala lastnica premoženja, tudi sporne nepremičnine, je torej pravilna. Gre namreč za pomembno razlikovanje med lastnino (pravne osebe) in lastništvom pravne osebe.