Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 40, 40-4, 41, 41/3.
povračilo stroškov meritev in obdelave podatkov - stroški izvedenca
Izvedenec je v 1. točki predlagal povračilo materialnih stroškov, ki jih je imel z meritvami in obdelavo podatkov, za potrebe izdelave izvedenskega mnenja v tej zadevi, zato je za takšno opravilo upravičeno zahteval povračila materialnih stroškov.
S sklenitvijo menjalne pogodbe tožeča stranka lastninske pravice na nepremičnini ni pridobila, ker je zato potreben še pridobitni način, torej vpis v zemljiško knjigo.
Bistvena je okoliščina, da pri pogodbi št. 1/2002, ki sta jo sklenili tožena stranka in M. H. BT, po vsebini ne gre za pogodbo o franšizingu, čeprav ta pogodba nosi tako ime. Po tej pogodbi je jasno, da tožena stranka na madžarsko podjetje ni prenesla franšize, ampak je madžarskemu podjetju samo dovolila trženje izdelkov tožene stranke na madžarskem trgu, v Romuniji, Jugoslaviji in Ukrajini. V 4. čl. je celo določeno, da franšizij lahko uporablja blagovno znamko franšizorja izključno na izdelkih, ki mu jih dobavlja franšizor. Zato je pogodba št. 1/2002 le po imenu pogodba o franšizingu, po vsebini pa vsekakor ne, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje.
Po določbah 3. odst. 59. člena ZPPSL ima potrjena prisilna poravnava pravni učinek tudi proti upnikom, ki se niso udeležili postopka, če se njihove terjatve naknadno ugotovijo. Se pa smejo izvršilni naslovi, ki se nanašajo na terjatve upnikov iz 3. odst. 59. člena ZPPSL izvršiti nasproti dolžniku samo ob pogojih iz potrjene prisilne poravnave.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v predmetnem primeru, ko je zavrglo predlog tožečih strank za obnovo postopka, pravilno uporabilo določilo 1. odst. 394. čl. ZPP. Po tem določilu se namreč lahko na predlog stranke iz določenih obnovitvenih razlogov obnovi postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan. Pogoj torej je, da se je sodni postopek s sodbo ali s sklepom, glede katerega se predlaga obnova postopka, pravnomočno končal. V konkretnem primeru pa se, kot je to pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, s sklepom, s katerim je bil zavrnjen predlog tožečih strank za oprostitev plačila takse za tožbo, ni končal.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka ugovor zastaranja podala prepozno. Prepoved novot iz 286. in 362. čl. ZPP velja tudi za ugovor zastaranja. Ugovor zastaranja je sicer res materialno pravni ugovor, vendar je vezan tudi na ugotavljanje določenih dejstev, dejstva, ki so pomembna za ugotovitev, ali je zastaranje nastopilo ali ne, pa je tožena stranka res začela uveljavljati šele na naroku dne 15.2.2005, pri tem pa ni izkazala, da te navedbe brez svoje krivde v dotedanjem postopku ni mogla podati.
ZOR člen 210, 219, 210, 219. ZPP člen 142, 318, 318/1, 318/2, 318/3, 142, 318, 318/1, 318/2, 318/3. SPZ člen 12, 37, 72, 12, 37, 72.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - skupna lastnina - zamudna sodba - sklepčnost tožbenega zahtevka
Toženka, ki svoje lastniško upravičenje rabe še naprej izvršuje tudi potem, ko je tožnik skupno stanovanje (prostovoljno) prenehal uporabljati, pa samo s tem še ne krši njegove pravice, saj tožniku ne preprečuje nadaljevanja uporabe stanovanja. Ker tožnik v predmetnem postopku ni zatrjeval svojega konkretnega in realnega prikrajšanja, ni navedel pravno relevantnega dejstva. To pomeni, da uveljavljani tožbeni zahtevek po materialnem pravu ni utemeljen.
Ob odločanju o predlagani začasni odredbi je sodišče vezano na trditve tožeče stranke v predlogu in v okviru ter trditev mora presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo odredbe. Tožeča stranka ni izkazala nobene preteče konkretne nevarnosti, da bo brez začasne odredbe uveljavitev njene terjatve onemogočena ali precej otežena.
38. člen Zakona o železniškem prometu je bil z odločbo Ustavnega sodišča opr. št. U-I-316/2004 z dne 3.3.2005 razveljavljen. Te določbe, na katero je predlagateljica postopka opirala svoj predlog za vpis, zato v obravnavanem postopku ni mogoče uporabiti.
KZ člen 299, 299/1, 299, 299/1. ZKP člen 236, 236/2, 237, 236, 236/2, 237.
zapisnik - privilegirana priča - pravni pouk
Po določbi 2. odst. 236. člena ZKP je namreč potrebno v zapisnik navesti poleg pravnega pouka tudi odgovor priče in če tako pouk kot odpoved pričevanju nista zapisana v zapisnik, sodišče na takšno izpovedbo po določbi 237. člena ZKP ne sme opreti svoje odločbe. Tudi sodna praksa namreč v primerih, ko je predpisana določena obličnost, zahteva njeno dosledno spoštovanje, saj je z njo izključeno vsakršno sklepanje ali dokazovanje, da je pouk dejansko bil dan, če v predpisanem obsegu in vsebini v zapisniku ni naveden (sodba Vrhovnega sodišča RS z dne 1.7.2005 opr. št. I Ips 15/2005 - pravni pouk o pravici do zagovornika).