krajevna pristojnost - sklep o separatnih stroških postopka - prenos pristojnosti
Iz določbe 67. člena ZPP izhaja, da je sodišče, na katerega je bila prenesena pristojnost po tej določbi, dolžno postopati v zadevi, torej je dolžno opraviti vsa potrebna procesna dejanja. Navedeni člen ne določa, da bi moralo sodišče, na katerega je bila prenesena pristojnost, postopek začeti znova ali da ne bi smelo upoštevati dejanj, ki jih je opravilo sodišče, s katerega je bila pristojnost prenesena.
Ugovor pravnomočno razsojene stvari (res iudicata), ki ga uveljavlja tožena stranka, bi bil utemeljen le, če bi v obeh pravdah nastopale iste stranke in če bi bila v obeh pravdah podana tudi istovetnost zahtevka. Oba kriterija bi morala biti izpolnjena kumulativno. Istovetnost zahtevka bi bila podana, če bi bilo pravno razmerje, v katerem je že bilo odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekoče pravde. Subjektivne meje pravnomočne sodbe se praviloma raztezajo le med tistimi udeleženci pravde, ki so nastopali kot stranke v procesnem smislu in ki jih pravnomočna sodba izrecno zajema.
Odločilnega dejstva, da je nevarno situacijo povzročila devetletna tožnica, ki je s kolesom prečkala cestišče, ne da bi se prej prepričala, ali lahko to varno stori, ni mogoče zanemariti. Tudi če je ravnanje oškodovanca pričakovano in škodni dogodek preprečljiv, lahko objektivno odgovorna oseba s svojim ugovorom po 3.odst. 177.čl. ZOR uspe.
Iz pritožbenih navedb je mogoče razbrati očitek sodišču prve stopnje, da bi moralo vse ugotovitve M. P. šteti kot tožnikove in jim slediti. Ta očitek pa ni utemeljen. Mnenje tožnikovih navedb ne dopolnjuje, temveč jim nasprotuje, skupna obravnava tistega, kar je zatrjeval tožnik in tistega, kar je v mnenju navajal M. P. pa privede do kontradiktornih trditev o odločilnih dejstvih. Ker je eden od elementov civilnega delikta nedopustno škodno ravnanje (zavarovanca toženke), ki ga mora zatrjevati in dokazati tožnik, je jasno, da mora v zvezi s tem najprej postaviti jasne trditve glede poteka prometne nezgode, predvsem glede nedopustnega ravnanja zavarovanca toženke in jih nato tudi dokazati.
1. Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
2.Ko tožnik omenja bodoče invazivne preglede, ob tem spregleda, da so ti predvidljivi le, če bi prišlo do poslabšanja bolezni, ki pa je trenutno stabilna in je stanje dobro, možnosti za napredovanje niso velike, torej ni gotovo, da bo do poslabšanja prišlo.
ZOR člen 173, 177, 177/2, 177/3, 173, 177, 177/2, 177/3.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - soodgovornost
Tožena stranka je varnostne ukrepe prezrla in prepustila ravnanje delavcev tudi njihovi iznajdljivosti in ni organizirala poteka dela tako, da bi bilo to varno, po drugi strani pa je tožnik tisti, ki je imel opravljen izpit iz varstva pri delu in je vedel, da na stojke ne sme stopati, pa je to kljub temu očitno lahkomiselno storil ter je prav ob stopanju na stojko prišlo do nezgode. Ob tem se je držal za nosilce, za katere je vedel, da niso pričvrščeni in mu ne morejo več nuditi potrebne opore.
dedni dogovor - oblikovanje etažne lastnine - vpis v zemljiško knjigo - izbrisna tožba
Ker dedni dogovor ne obsega vsega, kar mora obsegati pravni posel o oblikovanju etažne lastnine, da je lahko podlaga zemljiškoknjižnega vpisa, vpis v zemljiško knjigo samo na podlagi takega dednega dogovora ni mogoč.
Lovovodja je določil pripravnika za lov na zastreljenega prašiča, ne da bi mu priskrbel ustrezno spremstvo. Lovci so zastreljeno svinjo obkolili na spontan način, ker jim lovovodja ni določil novih nalog glede na nastalo situacijo. Lovovodja je izgubil natančen pregled nad dogajanjem, saj večine lovcev sploh ni videl in je njihov položaj lahko le približno ugotovil na podlagi njihovega medsebojnega klicanja. Na drugi strani pa je malomarnost toženca, ki je vedel za pravilo, da pripravniki brez dovoljenja mentorja oz. izprašanega lovca ne smejo izvajati lova in pleniti divjadi, sploh pa ne smejo oddati strela brez dovoljenja, pa je kljub temu lahkomiselno ustrelil. Tožničina odgovornost 70 %, toženčeva odgovornost 30 %.
služnost poti - namen ustanovitve služnosti - ukinitev služnosti
Ni utemeljena pritožba tožencev v kolikor prerekata odločitev sodišča prve stopnje, s katero jima je prepovedalo po obstoječi služnostni poti gnati in prevažati živino ter prašiče. Pravno nesprejemljiva je namreč trditev v pritožbi, da je povsem vseeno, kaj se na traktorju vozi, ali živino, ali krmo in da je pomembno le to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so se frekvence voženj, odkar sta toženca na parc.št. 63/2 k.o. R. R. z gradila hlev, zmanjšale. Takšnim razlogom pritožbeno sodišče ne more pritrditi, kajti sodišče prve stopnje je v tem postopku zanesljivo ugotovilo, da služnost ni bila ustanovljena za živinogonjo in prevoz živine in prašičev, zato frekvence voženj niso pomembne. Pomemben je bil namen za katerega je bila služnost ustanovljena
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSK0004205
ZPP člen 337, 339, 339/1, 339/2, 436, 436/3, 458, 458/1. SZ člen 28. SZ-1 člen 194.
odločanje v pravdnem postopku - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugotavljanje utemeljenosti sklepa o izvršbi - obrazložen ugovor - izrek sodbe - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - neupoštevnost relativnih bistvenih kršitev postopka - plačilo obratovalnih stroškov za stanovanje - pogodba o upravljanju
Kršitev določbe 3. odst. 436. člena ZPP bi lahko predstavljala kršitev iz 1. odst. 339. člena ZPP, vendar pa gre v konkretni pravdi za postopek v sporu majhne vrednosti, in se sodba ne more izpodbijati zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odst. 339. člena ZPP.
Opredelitev kraja, kjer je prišlo do poškodbe, s pojmom "neravna tla" je preohlapna, da bi se iz njega dalo sklepati na nedopustno kršitev dolžnega ravnanja toženke.