CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - PRAVO DRUŽB
VS00051851
ZGJS člen 26.
javno podjetje - ustanovitelj javnega podjetja - občina - svet županov - ničnost sklepa - uveljavljanje ničnosti - tožba za ugotovitev ničnosti - dopuščena revizija
Tožba za ugotovitev ničnosti sklepa, ki ga sprejme organ katerekoli družbe, ne glede na to, ali bi organ upravljanja kot tak sploh smel biti ustanovljen ali ne, zadeva le organ, ki je sporni sklep sprejel in (predvsem) samo družbo. To pomeni, da je v tej zadevi tožbo za ugotovitev ničnosti sklepa sveta županov mogoče vložiti zgolj in samo proti prvi toženki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - PRAVO DRUŽB
VS00046128
ZGJS člen 26, 59. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - javno podjetje - ustanoviteljica javnega podjetja - občina - ničnost sklepa - uveljavljanje ničnosti
Revizija se dopusti glede vprašanja ali se ničnost sklepa sveta ustanoviteljic, ki deluje v okviru javnega podjetja, uveljavlja le zoper javno podjetje ali morajo biti v postopek kot stranke vključene tudi občine članice sveta ustanoviteljic.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - stvarna služnost - ustanovitev stvarne služnosti - negativna služnost - prepoved gradnje - ničnost - gospodarska javna infrastruktura - bazna postaja - dopuščena revizija
Ustanovitev negativne stvarne služnosti, ki na služeči nepremičnini prepoveduje postavitev oziroma obstoj objektov javne gospodarske infrastrukture, je dopustna. Vendar taka služnost učinkuje le na zasebnopravnem področju, torej le kot zasebnopravna omejitev lastninske pravice. Ne izključuje pa negativna služnost možnost prisilne ustanovitve služnosti v javno korist v skladu z določbami sedmega odstavka 20. člena in 21. ter 22. čl. ZEKom oziroma tretjega odstavka 78. čl. in 79 ter 80. čl. ZEKom-1. Na področje javnega prava namreč negativna služnost ne seže.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LASTNINJENJE - LOKALNA SAMOUPRAVA - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00031356
ZGJS člen 68, 76, 76/1, 76/3. ZLS člen 7, 51, 51/1, 51b, 51b/1, 51b/3, 51c, 51c/1, 51c/1-1, 100, 100/1, 100/2. ZLS-J člen 32. ZLS-K člen 7. PZ člen 44. ZL člen 5. ZPP člen 7, 8, 191, 214, 214/2, 371, 378, 380, 380/2. ZGD-1 člen 623, 623/4. ZZK-1 člen 6, 8. SPZ člen 9, 10. URS člen 139, 155, 155/1.
Luka Koper - koprsko pristanišče - lastninjenje družbene lastnine - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - lokalna samouprava - gospodarske javne službe - lastninjenje po ZGJS - javno dobro - lastninjenje gospodarske infrastrukture - lastninjenje nepremičnin z javnimi infrastrukturnimi objekti in napravami - lega nepremičnine - lex rei sitae - dejanska raba nepremičnin - stanje v naravi - ustanovitev nove občine - ustanovitev občine z odločbo Ustavnega sodišča - ustanovitev Občine Ankaran - razdelitev občine - pridobitev pravne subjektivitete - pravno nasledstvo - sodna praksa Ustavnega sodišča - konstituiranje občine - učinkovanje ex tunc - izbrisna tožba - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - primarni in podredni tožbeni zahtevek - pasivna stvarna legitimacija - skupno premoženje občin - upravljanje skupnega premoženja - razdelitev skupnega premoženja - sporazum o razdelitvi skupnega premoženja - neobstoj sporazuma - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - navadno sosporništvo - enotno in nujno sosporništvo - stranska udeležba - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - publicitetno načelo - domneva dobre vere - odtujitev stvari med pravdo - univerzalno pravno nasledstvo - oddelitev družbe - prepoved povratne veljave pravnih aktov (retroaktivnost) - časovna veljavnost predpisov - jezikovna razlaga - namenska razlaga - sistematična razlaga - neprerekane trditve - nesporna dejstva - trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - materialno proce
Ker Mestna občina Koper in Občina Ankaran nista sklenili ustreznega sporazuma o (raz)delitvi premoženja, so postale nepremičnine po samem zakonu last tiste izmed njiju, pri kateri so se ob ustanovitvi nove občine nahajale, in to z učinkom za nazaj (ex tunc). Ustanovitev nove (izločene) občine pa je v tem pomenu ključna razmejitvena točka tako vsebinsko kot časovno. Opisani delitveni ključ je razumen; sosednji občini se lahko tudi o nepremičninah dogovorita, sicer po zakonu postane lastnica nepremičnin tista občina, na območju katere ležijo.
Tožnica je kot upoštevno infrastrukturo štela vse tisto, kar je pomenilo funkcionalni del koprskega tovornega pristanišča in kar je sama enačila s strukturami znotraj ograjenega območja Luke Koper. S tem je zahtevek utemeljila v pomenu integralne gospodarske infrastrukture pristaniškega omrežja. To ni nerazumno, saj gre za sklop nepremičnin, ki so bile v pomenu pristaniške službe že v zasnovi organsko povezane. Tudi zato ni videti, da bi bilo problematično, ali so bile predmetne nepremičnine namenjene/potrebne za izvajanje gospodarske javne službe, saj jih je tožnica zadosti jasno tudi funkcionalno vezala na pristaniško dejavnost prav v tem pomenu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KOMUNALNA DEJAVNOST - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00028990
Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (2008) člen 1, 1/1, 3, 3-6, 3-10, 9, 9/2, 9/4, 9/5, 11, 11/1, 13, 13/1, 13/2, 19, 19/1, 19/1-1, 19/1-2, 19/2. ZVO-1 člen 10.
neenotna sodna praksa - odvoz odpadnih nagrobnih sveč s pokopališč na zbirno mesto - obveznost plačila prevoza - zbirni center - ravnanje s komunalnimi odpadki - izvajalec gospodarske javne službe - razlaga podzakonskega predpisa - dopuščena revizija
Logično sosledje je, da tožeča stranka zagotovi prevzemanje sveč pri upravljavcih pokopališč in jih pripelje do zbirnih centrov komunalnih odpadkov, kjer je dolžna zagotoviti njihovo predhodno skladiščenje. Tam pa nato sveče prevzame (zbere, 10. točka 3. člena Uredbe o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečam) zbiralec, tožena stranka. Za ta prevzem oziroma oddajo pa ji tožeča stranka ne sme več zaračunavati stroškov, saj je po petem odstavku 9. člena oddaja sveč brezplačna. Smiselno torej po presoji Vrhovnega sodišča po Uredbi za fazo do prevzema sveč nosi stroške, torej tudi stroške prevoza, izvajalec javne službe, v obravnavanem sporu tožeča stranka.
Čeprav je zavarovanec druge toženke navzven nastopal kot koncesionar, je druga toženka tožnici, na katero se je ta pred pravdo obrnila z odškodninskim zahtevkom, odgovorila, da Pogodba za vzdrževanje ulic, pločnikov in trgov v A., sklenjena med Javnimi službami A., d. o. o., in Komunalnim podjetjem A., d. d., izvajalca (zavarovanca druge toženke) ne zavezuje k vzdrževanju spornega stopnišča. Zato ni pretirano in nesorazmerno od tožnice zahtevati, da se v takem položaju s pisnim odškodninskim zahtevkom obrne na koncesionarja.
ZGO-1 člen 2, 2/1-5, 50a. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Škofja Loka (2009) člen 15, 40, 40-1, 55, 61. ZGJS člen 5, 5/2, 7,. ZUP člen 279, 279/1-4.
soglasje za priključitev na gospodarsko javno infrastrukturo - obveznost priklopa - javno vodovodno omrežje - zahteva stranke - ničnost odločbe - pravočasnost predloga za dopustitev revizije - napačen pravni pouk - revizija tožene stranke - dopuščena revizija
Za odločitev organa, s katero odloči o strankini dolžnosti priključitve objekta na javno vodovodno omrežje, ni potrebna strankina zahteva, zato razlog za ničnost iz 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP ne more biti podan.
URS člen 21, 125. ZGJS člen 3, 3/2, 7, 59. ZLS člen 21, 21/2-5, 62. Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 5. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec (2012) člen 2, 40.
pasivna legitimacija - zavezanec za plačilo storitve obvezne javne gospodarske službe - financiranje gospodarske javne službe - odlok o oskrbi z vodo - stroški porabe vode - uporabnik storitve javne službe - najemnik nepremičnine - javno dobro - urejanje s podzakonskim aktom - exceptio illegalis - dopuščena revizija
Občina sicer lahko predpise iz svoje pristojnosti izda brez izrecnega napotila v zakonu, a ti ne smejo biti v nasprotju z zakoni. V obravnavanem primeru je občina z opredelitvijo pojma uporabnika obvezne javne gospodarske službe presegla okvire zakona. Podzakonski predpis sicer lahko ureja način izvrševanja pravic in obveznosti ter podrobneje določa vsebino teh pravic in obveznosti, pri čemer nujno interpretira zakon v določenem obsegu. Vendar pri svojem normiranju ne sme zoževati zakonskih pravic
ZEKom člen 7, 164. ZEKom-1 člen 9, 238. OZ člen 39, 39/2. ZUreP člen 192-208, 211. SPZ člen 211, 213, 226, 271. ZGO člen 213. OZ člen 86.
dopuščena revizija - služnost v javno korist - stvarna služnost - ustanovitev stvarne služnosti - negativna služnost - prepoved gradnje - ničnost - gospodarska javna služba - bazna postaja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dopustna ustanovitev negativne stvarne služnosti, ki na služeči nepremičnini prepoveduje postavitev oziroma obstoj objektov javne gospodarske infrastrukture.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KOMUNALNA DEJAVNOST - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00021752
Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (2008) člen 11. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - odvoz odpadnih nagrobnih sveč s pokopališč na zbirno mesto - obveznost plačila prevoza - zbirni center - ravnanje s komunalnimi odpadki - izvajalec gospodarske javne službe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je upoštevaje Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami strošek transporta nagrobnih sveč strošek tožene stranke (nosilec skupnega načrta ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami) ali tožeče stranke (izvajalec javne službe).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LASTNINJENJE - LOKALNA SAMOUPRAVA - STVARNO PRAVO
VS00019040
ZPP člen 8, 190, 214, 214/2, 347. ZLS člen 51b, 51b/3. ZGJS člen 68, 72, 72/1, 76. URS člen 155. PZ člen 44, 44/2. ZL člen 5. SPZ člen 9.
dopuščena revizija - gospodarske javne službe - lastninjenje po ZGJS - pridobitev lastninske pravice - pasivna legitimacija - ustanovitev nove občine - ustanovitev Občine Ankaran - skupno premoženje občin - nujno sosporništvo - odtujitev stvari med pravdo - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - domneva dobre vere - trditveno in dokazno breme - priznanje dejstev - glavna obravnava pred sodiščem druge stopnje
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče s tem, ko je sprejelo zaključek, da tožena stranka ni prerekala, da so vtoževane nepremičnine bile potrebne za izvajanje gospodarske javne službe na področju pomorskih dejavnosti koprskega tovornega pristanišča (in to dejstvo štelo za priznano) kršilo pravilo iz 214. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP),
- ali je sodišče s tem, ko v konkretnem primeru ni ugotavljalo, ali na vtoževanih nepremičninah stojijo infrastrukturni objekti, naprave oziroma omrežja ter mobilna in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti oziroma zadev iz 68. člena in prvega odstavka 72. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS), zmotno uporabilo materialno pravo iz 76. člena ZGJS,
- ali je sodišče z zaključkom, da so se vtoževane nepremičnine uporabljale za izvajanje gospodarske javne službe državnega pomena, zmotno uporabilo materialno pravo, kršilo prepoved retroaktivne veljave pravnih aktov iz 155. člena Ustave RS in zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitev 8. in 347. člena ZPP,
- ali je v konkretnem primeru podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in 22. člena Ustave, ker se pritožbeno sodišče ni opredelilo do pritožbenih očitkov, da se dobra vera domneva in da tožeča stranka dejstev, ki bi to domnevo izpodbijala, v svojih vlogah ni navedla,
- ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je bila pasivna legitimacija tožene stranke ob vložitvi tožbe podana, čeprav iz odločbe Ustavnega sodišča Up-699/2012 izhaja, da je pravna subjektiviteta Občine Ankaran v času vložitve tožbe že obstajala,
- ali je sodišče pravilno uporabilo 190. člen ZPP, ko je štelo, da se ta uporablja tudi v situacijah iz tretjega odstavka 52.b člena Zakona o lokalnih skupnostih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LASTNINJENJE - LOKALNA SAMOUPRAVA - STVARNO PRAVO
VS00019041
ZLS člen 51b, 51b/3. ZGJS člen 76. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - gospodarske javne službe - lastninjenje po ZGJS - pasivna legitimacija - ustanovitev nove občine - ustanovitev Občine Ankaran - skupno premoženje občin - razdelitev skupnega premoženja - dejanska raba nepremičnin - namenska raba
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je v primeru, ko (zgolj) na delu območja (posameznem naselju) neke občine nastane nova občina in prejšnja občina še vedno obstaja na preostalem območju, pravilna razlaga 51.b člena Zakona o lokalni samoupravi, da do razdelitve premoženja nastane režim skupnega premoženja na celotnem območju obeh občin ali zgolj na območju novo nastale občine?
2. Ali je za lastninjenje (premoženja) nepremičnin po 76. členu Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS) kakorkoli relevantna oziroma odločilna tudi dejanska raba nepremičnin?
3. Ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo, ko sta za lastninjenje po 76. členu ZGJS ugotavljali dejansko rabo nepremičnin, namesto da bi ugotavljali, ali nepremičnine spadajo v območje meje Luke Koper v obdobju 1992 - 1994 in so posledično namenjene potrebam koprskega tovornega pristanišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - UPRAVNI SPOR
VS00023192
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - obveznost priklopa - javno vodovodno omrežje - ničnost odločbe - zatrjevan odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je ničen upravni akt, v katerem je stranki naložena priključitev objekta na javno vodovodno omrežje, če je postopek za izdajo tega akta tekel brez strankine zahteve?
sklep občinskega sveta - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - akt poslovanja občine - obvezna lokalna gospodarska javna služba - cena storitev - subsidiarno sodno varstvo po 4. členu ZUS-1
V primeru, ko izpodbijani akt na podlagi 26. člena Zakona o gospodarskih javnih službah določa zgolj višino cene vode oziroma kanalizacije, gre za akt poslovanja, ki ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1.
Z Uredbo določena dolžnost (in pravica) predlagati ceno javne dobrine na podlagi elaborata ne predstavlja ustavno varovane človekove pravice ali temeljne svoboščine izvajalca javne službe, zato tudi sodno varstvo po 4. členu ZUS-1 ni možno.
Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec (2012) člen 40. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
pasivna legitimacija - stroški porabe vode - zavezanec za plačilo porabljene vode - javno dobro - uporabnik - najemnik nepremičnine - lastnik nepremičnin - financiranje gospodarske javne službe - odlok o oskrbi z vodo - urejanje s podzakonskim aktom - exceptio illegalis
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko podzakonski akt lokalne skupnosti brez izrecnega napotila in predpisanih meril v zakonu določi zavezanca za plačilo storitev obvezne javne gospodarske službe.
UPRAVNI SPOR - KONCESIJE - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VS1015408
ZUS-1 člen 2, 2/2, 33, 33/1-3, 36, 36/1-4. ZGJS člen 8, 8/1, 37, 59, 59/1, 59/2. ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/3. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja člen 1, 5, 5/1, 5/5, 6, 6/3, 9.
molk upravnega organa - dopustnost tožbe zaradi molka - opravljanje gospodarske javne službe - koncesija - ravnanje z odpadki
Tožbo zaradi molka organa je dopustno vložiti le, kadar se njegova neaktivnost nanaša na upravni akt iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1.
Vprašanje cene storitve in preko nje vprašanje plačila, ki ga koncesionar lahko pričakuje zaradi izvajanja koncesionirane javne službe, ter s tem povezane obveznosti občine so predmet pogodbenega urejanja. To pa pomeni, da lahko izvajalec (koncesionar) svoj interes po spremenjeni ceni izvajanja storitve uresniči (zaščiti) le preko določb koncesijske pogodbe oziroma lahko zahteva povračilo škode, ki mu je nastala zaradi nezakonitega ravnanja koncedenta (npr. ker je opustil izvedbo postopka potrjevanja cene), torej v pravdnem postopku.
UPRAVNI SPOR - CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - PRAVO DRUŽB
VS1014637
ZPP člen 19, 23, 23/1, 32, 32/2-7, 482, 482/1-1. ZGJS člen 27, 28. ZUKN člen 43, 43/1-4.
gospodarske javne službe - imenovanje direktorja javnega podjetja - ni upravni spor - ni delovni spor - gospodarski spor
Za javno podjetje, ki je organizirano kot družba z omejeno odgovornostjo, se v skladu z 28. členom ZGJS za vsa vprašanja, ki se nanašajo na položaj javnega podjetja, uporabljajo predpisi, ki urejajo položaj podjetij oziroma gospodarskih družb, če s tem ali drugim zakonom niso urejena drugače. Smiselno enako je to urejal tudi 43. člen ZUKN. Ker vprašanje imenovanja direktorja javnega podjetja, organiziranega kot d. o. o., kot tudi vprašanje reševanja sporov v zvezi s tem, ne v ZGJS ne v drugem zakonu ni urejeno drugače, je treba za presojo obravnavane zadeve uporabiti določbe Zakona o gospodarskih družbah.
Glede na to je torej spor, ki ga je tožnik sprožil z vložitvijo tožbe zoper sklep Mestnega sveta tožene stranke (kot organa svoje ustanoviteljice), gospodarski spor, za odločanje o njem pa je ob smiselni razlagi določbe 1. točke prvega odstavka 482. člena v zvezi s 7. točko drugega odstavka 32. člena ZPP pristojno okrožno sodišče.
ZGJS člen 27, 28. ZPP člen 19, 23, 23/1, 32, 32/2-7, 482, 482/1-1. ZUKN člen 43. ZGD-1 člen 515.
imenovanje direktorja javnega podjetja - gospodarske javne službe - gospodarski spor - ni upravni spor niti delovni spor
Spor glede imenovanja direktorja (javnega podjetja), ni spor v zvezi s sklenitvijo delovnega razmerja, za katerega bi bilo na podlagi točke a prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče. Prav tako obravnavani spor ni drug individualni delovni spor po prvem odstavku 5. člena ZDSS-1, zato ne spada v pristojnost delovnega sodišča.
Javno podjetje, v katerem si za imenovanje na mesto direktorja prizadeva tožnik, je organizirano kot družba z omejeno odgovornostjo. V skladu z 28. členom ZGJS se za vsa vprašanja, ki se nanašajo na položaj javnega podjetja, uporabljajo predpisi, ki urejajo položaj podjetij oziroma gospodarskih družb, če s tem ali drugim zakonom niso urejena drugače. Smiselno enako je to urejal tudi 43. člen ZUKN. Ker vprašanje imenovanja direktorja javnega podjetja, organiziranega kot d. o. o., kot tudi vprašanje reševanja sporov v zvezi s tem, ne v ZGJS ne v drugem zakonu ni urejeno drugače, je treba za presojo obravnavane zadeve uporabiti določbe Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Ta v sedmem poglavju (471. člen ZGD-1 in naslednji) ureja družbo z omejeno odgovornostjo, v 515. členu pa posebej položaj poslovodij (direktorjev).
Glede na to je torej spor, ki ga je tožnik sprožil z vložitvijo tožbe zoper sklep Mestnega sveta tožene stranke (kot organa svoje ustanoviteljice), gospodarski spor, za odločanje o njem pa je ob smiselni razlagi določbe 1. točke prvega odstavka 482. člena v zvezi s 7. točko drugega odstavka 32. člena ZPP pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.
Kadar je plačilna obveznost garanta odvisna od ugotavljanja določenih dejanskih okoliščin, gre za t. i.
odvisno ali akcesorno garancijo.
Za takšno obliko garancije je značilno, da garant ne ravna napak, če odklanja plačilo, dokler ni prepričan, da so izpolnjene dejanske predpostavke iz garancije. Nasprotno pa
neodvisna garancija
zavezuje garanta, da na podlagi preproste zahteve oziroma zahteve, ki jo spremljajo določeni dokumenti, upravičencu plača določen znesek. Pri tem garant ne bo ugotavljal, ali je naročitelj garancije (to je dolžnik) v resnici kršil svojo obveznost (dolžno ravnanje) iz temeljnega posla. Ker je treba upoštevati, da je položaj upravičenca iz izdanih bančnih garancij „na prvi poziv“ v razmerju do zavezanca bistveno boljši, t
eorija zavzema stališče - pridružuje pa se mu tudi revizijsko sodišče - da mora iz zaveze garanta jasno in nedvoumno izhajati, da sprejema neodvisno zavezo, in da se le v takšnih primerih garantova zaveza presoja po pravilih o neodvisnih bančnih garancijah. Oziroma, povedano z drugimi besedami: »Če želijo stranke neodvisno garancijo, morajo paziti, da v njeno besedilo ne zapišejo česa, kar bo mogoče tolmačiti kot garantovo pravico, da pred plačilom preveri, ali je kršena osnovna pogodba»
[
v obravnavanem primeru: ali se je stranski intervenient neresno pogajal
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VS0015247
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZGJS člen 53.
dopuščena revizija – sklepčnost tožbe – pasivna stvarna legitimacija občine – odgovornost občine – povrnitev škode – padec na poledeneli cesti - koncesija za zagotavljanje javne službe
Revizija je dopuščena glede pravilnosti stališča pritožbenega sodišča o pomanjkljivi trditveni podlagi za utemeljitev pasivne stvarne legitimacije občine za škodo, nastalo tožnici na javni površini.