povrnitev škode - odgovornost države - tiskovna konferenca policije - varstvo osebnostnih pravic - razžalitev dobrega imena in časti
V primeru prvotnega tožnika namen zaničevanja ni bil ugotovljen. Šlo je le za golo poročanje o delu policije v zvezi s predkazenskim postopkom, brez vrednostnih sodb. Ravnanja delavcev policijske postaje tudi ni mogoče oceniti kot nedopusten poseg v tožnikovo pravico do zasebnosti in domnevo nedolžnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odločitev o delegaciji pristojnosti v drugem sodnem sporu
Vrhovno sodišče je ocenilo, da zgolj okoliščina, da je bila v drugem sodnem postopku prenesena krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani na drugo sodišče, ne pomeni zadostnega razloga za delegacijo pristojnosti v konkretni zadevi. Zato je predlog zavrnilo.
Predlog za postavitev izvedenca psihiatra, ki naj bi na splošni ravni potrdil ali izključil možnost, da je obsojenec storil ali ni storil kaznivega dejanja, tako da poda mnenje o obsojenčevih nagnjenjih k izvrševanju netipičnih spolnih praks, predstavlja neprimeren dokaz.
pogodba o prodaji poslovnih deležev - razlaga pogodbe - pogodbena volja - skupen namen pogodbenikov - sporno pogodbeno določilo - nejasno pogodbeno določilo - razlaga pogodbe - trditvena podlaga - pravilna uporaba materialnega prava
Vsaka pogodba je predmet razlage. Odločitev o tem, ali bo sodišče pogodbo zgolj razlagalo z uveljavljenimi metodami razlage pravnih besedil (kar sta storili nižji sodišči), v kolikšni meri bo besedilo razlagalo v luči temeljnih načel obligacijskega prava (in s tem preseglo golo jezikovno razlago) ali pa bo celo seglo tudi v sfero dejanskega (z ugotavljanjem skupnega namena pogodbenikov), je odvisna od trditvene in dokazne ponudbe strank. Odločitev sodišča, ali in v kolikšni meri bo uporabilo metodo iz drugega odstavka 82. člena OZ, je pravna odločitev. Gre za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava. Ta pravna odločitev je odvisna od tega, ali subjektivna volja sploh lahko prevlada nad izjavo. Odločitev je odvisna od okoliščin konkretnega primera. Te okoliščine pa so dejanske narave, kar pomeni, da jih mora stranka konkretizirano navesti (npr. trditve o okoliščinah pogajanj; o zunanjih okoliščinah, ki tvorijo kontekst izjave; o dodatnih dogovorih, ki lahko privedejo do drugačne vsebine skupnega namena, kot bi izhajal zgolj iz razlage besedila pogodbe ...).
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – druga odločba
S sklicevanjem na vsebinske pogoje iz osmega odstavka 86. člena KZ-1, ki naj bi opravičevali predlagani način izvršitve kazni zapora, praviloma ni mogoče izkazati pogojev iz prvega odstavka 420. člena ZKP, ki jih ZKP določa za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper drugo odločbo.
Učinek priznanja odločitve, v kateri je preživnina za mladoletnega otroka po višini določena na drugačen način (v odstotku mesečnega dohodka preživninskega zavezanca), kot bi to storilo slovensko sodišče po določbah ZZZDR (v opredeljenem denarnem znesku), ni v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije. Okoliščine, ki jih navaja nasprotni udeleženec v pritožbi, kažejo na spremembo okoliščin, ki jih je imelo sodišče pred očmi pri določanju višine preživnine, kar pa ni ovira priznanju tuje sodne odločbe. Za prilagoditev višine preživnine spremenjenim razmeram so namreč upravičencem in zavezancem namenjene drugačne pravne poti.
pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – dokazni predlog v pritožbi- nova dejstva in dokazi v pritožbi – pregled spisa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Med pravna jamstva, določena v 29. členu Ustave Republike Slovenije, sodi tudi pravica, da je vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist. Te ustavne pravice pa obsojenec v obravnavanem primeru ni izkoristil. Postavitve izvedenca grafologa ni predlagal v postopku pred sodiščem prve stopnje, prav tako pa tega ni storil v pritožbi. V pritožbi je navedel le, da so vse okoliščine ostale neraziskane in najmanj, kar bi sodišče samo moralo storiti, bi bila pritegnitev izvedenca grafologa, s katerim bi se ugotovila identiteta podpisnika, ter dodal, da je zaradi navedenega dejansko stanje ugotovljeno nepopolno. Vrhovno sodišče je že v sodbi I Ips 97133/2010 z dne 4. 2. 2016 presodilo, da je položaj pred sodiščem druge stopnje drugačen kot pred sodiščem prve stopnje, saj dokazi in dokazni predlogi niso samostojni pritožbeni razlogi, temveč so le del pritožbenih navedb v zvezi z uveljavljanjem razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 105a, 168, 336, 367, 367/2, 367/3, 367/4, 367/5, 367a, 367a/1, 367c/3, 377, 384. ZUP člen 67. URS člen 22. ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2, 12/3, 13, 13/1.
dopuščena revizija - plačilo sodne takse - domneva umika pritožbe - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - predložitev izjave o premoženjskem stanju - nepopolna vloga - dopolnitev nepopolne vloge - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - tožba in nasprotna tožba - vrednost spornega predmeta - povezanost tožbenih zahtevkov po tožbi in nasprotni tožbi
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali bi sodišče toženkino izjavo o premoženjskem stanju moralo obravnavati kot nepopolno vlogo in jo pozvati na dopolnitev.
dovoljenost revizije - revizija prizadete stranke - začasna odredba - izdaja soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje - ugoditev tožbi, odprava izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponoven postopek toženi stranki - pomembno pravno vprašanje - pogoji za dovoljenost niso izkazani
Kadar je s prvostopenjsko sodbo odpravljen v upravnem sporu izpodbijani upravni akt ter zadeva vrnjena pristojnemu upravnemu organu v ponoven postopek, to pomeni vrnitev zadeve v stanje pred izdajo odpravljene odločbe tožene stranke, to je v stanje, ko mora tožena stranka o pritožbi še odločiti. O pravici, obveznosti ali pravni koristi revidenta še ni dokončno odločeno. V takem primeru revizija ni dovoljena.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO
VS0018406
OZ člen 147, 147/1. ZZDej člen 45, 47. ZPacP člen 20. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost zdravstvenega zavoda - bolnišnica - zdravniška napaka (medicinska napaka) - izpolnitev pojasnilne dolžnosti - škoda - izboljšanje zdravstvenega stanja
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
ZKP člen 92, 92/2-8, 105, 105/2. Odvetniška tarifa člen 21, 21/1.
stroški kazenskega postopka – pooblaščenec oškodovanca – nagrada in potrebni izdatki oškodovančevega pooblaščenca – premoženjskopravni zahtevek
Nagrada za postopek na prvi stopnji o premoženjskopravnem zahtevku se odmeri le v položaju, ko sodišče premoženjskopravni zahtevek upravičencu prisodi v celoti ali deloma, ne pa v položaju, ko upravičenca napoti na pravdo s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom.
ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 25, 25/2. ZIZ člen 15, 35, 35/2, 100, 100/1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba - prebivališče dolžnika
Pristojnost se presodi takoj po prejemu predloga za izvršbo na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (prvi in drugi odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Podatek o prebivališču dolžnika ni podatek, ki bi bil sodišču znan. Zato je za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz centralnega registra prebivalstva.
Tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe med tožencema v obravnavani pravdi predstavlja le vmesni ugotovitveni zahtevek. Ta zaradi prejudicialnosti do glavnega (izbrisnega) zahtevka ne obremenjuje ne tožencev ne sodišča, zato uveljavljanje takšnega zahtevka ni omejeno z izkazovanjem pravnega interesa (tretji odstavek 181. člena ZPP).Ta mora biti podan glede glavnega predmeta spora, ki je v konkretnem primeru oblikovalna (izbrisna) tožba, za katero se pravni interes domneva in ga ni treba posebej izkazovati.
Naknadna in povratna prekinitev pravdnega postopka do odločitve v upravnem postopku, ki je bil pred tem že prekinjen prav zaradi odločitve v tej pravdi, ni dopustna.
ZAVAROVANJE TERJATEV - IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0018462
ZIZ člen 180, 272, 277, 277/1, 278, 278/1. OZ člen 131. ZK-1 člen 6, 6/1, 98, 99, 99/1, 100, 100/3.
predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnin - verjetnost terjatve - trajanje začasne odredbe - odškodninski spor - mandatna pogodba - odgovornost odvetnika - podlage odškodninske odgovornosti - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - vpis v zemljiško knjigo - publicitetni učinek
Za odločanje o začasnih odredbah zadošča verjetnost, vendar pa dokazni standard ni neka absolutna, vnaprej določena kategorija, ki bi lahko veljala za vse primere in vse mogoče življenjske situacije. Ravno različnost konkretnih primerov terja uporabo tega standarda prilagojeno konkretni situaciji. Narava spora, v kateri je odredba predlagana, in njegov namen (preprečitev izigravanja upnikov) sta pomemben element pri presoji izpolnjevanja pogojev za izdajo začasne odredbe tudi zato, ker se o začasni odredbi odloča praviloma v začetni fazi postopka na podlagi omejenega procesnega gradiva in hitro.
Čas trajanja začasne odredbe mora biti določen tako, da odredba, ki predstavlja za terjatev primerno sredstvo zavarovanja, traja toliko časa, da upnik to sredstvo zavarovanja tudi lahko uspešno izkoristi. V nasprotnem primeru začasna odredba ne bi mogla doseči svojega namena.
začasna odredba - odločba, ki se neposredno ne izvršuje po ZUP - evidentiranje meje kot urejene - geodetski postopek - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda
V tem upravnem sporu izpodbijana odločba se neposredno ne izvršuje po določbah o upravni izvršbi po Zakonu o splošnem upravnem postopku in zato zadržanje
izvršitve take odločbe na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 niti ni mogoče. Tožnik bi lahko predlagal tako imenovano ureditveno začasno odredbo na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1, s katero bi predlagal začasno ureditev stanja, česar pa ni storil.
Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilna tudi presoja sodišča prve stopnje, da tožnik s svojimi navedbami težko popravljive škode ni izkazal.
ZDen člen 16, 16/3, 32, 32/2. SPZ člen 65, 70, 70/1, 70/2, 271. ZGO-1 člen 219. ZSZ člen 2.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - denacionalizacija - ovire za vrnitev v naravi - parcelacija - delitev solastnine - objekt - vrtina
Do delitve stvari, ki pomeni prenehanje solastnine na delu navedene nepremičnine, je v konkretnem primeru prišlo z izdajo odločbe o denacionalizaciji, s katero je bilo odločeno, da denacionalizacijski upravičenec postane izključni lastnik začasnih novo nastalih zemljišč. Ker pa z izpodbijano odločbo o denacionalizaciji sprejeta odločitev ne temelji na soglasju vseh solastnikov o delitvi stvari o solastnini ali na sodni odločbi o delitvi solastnine, njena izdaja pomeni poseg v lastninsko pravico solastnikov na navedeni nepremičnini. Po izrecni določbi tretjega odstavka 16. člena ZDen pa premoženja ni mogoče vrniti, če je na njem lastninska pravica fizičnih oseb ali civilnih pravnih oseb. Ker tako lastninska pravica fizičnih oseb ali civilnih pravnih oseb na vrnjeni nepremičnini onemogoča pravno in dejansko izvršitev denacionalizacijske odločbe (zaradi česar je nična), je s tem neposredno prizadet tudi pravni položaj denacionalizacijskega upravičenca.
ZKP člen 19, 20, 60, 60/1, 371, 371/1-5. KZ-1 člen 284, 284/3.
stranka v postopku – oškodovanec – upravičeni tožilec – predlog za pregon – načelo oficialnosti – bistvene kršitve določb kazenskega postopka - kriva izpovedba
Do absolutno bistvene kršitve iz 5. točke 371. člena ZKP (ki je podana, če sodišče prekrši predpise kazenskega postopka o vprašanju, ali je podana obtožba upravičenega tožilca ali predlog oškodovanca) v zvezi z oškodovancem lahko pride le, če je oškodovanec stranka kazenskega postopka ali predlagatelj kazenskega pregona.
kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenskih sankcijah - enotna kazen – izrek enotne kazni z upoštevanjem druge sodbe
Sodišče je z odločbo o enotni kazni prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu, s tem ko je pri izreku enotne kazni kot določeno upoštevalo tudi kazen, ki je bila že zajeta v enotni kazni, izrečeni po določbah o steku v drugi (že pravnomočni) sodbi.
URS člen 22. ZUS-1 člen 20, 20/351, 52, 59, 59/2-2, 52, 71, 71/2, 75, 75/2. ZPP člen 339, 339/2-8.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - odločanje sodišča prve stopnje na seji - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - nov dokaz - sklicevanje na razloge izpodbijanega upravnega akta - bistvena kršitev pravil postopka - kršitev pravice do izjave
Uporaba druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 nalaga sodišču, da za vsako novo dejstvo ali dokaz opravi presojo njegove pomembnosti za obravnavano zadevo ali dopustnosti v smislu omenjenih določb ZUS-1, v sodbi pa o tem navede razloge. Po naravi stvari so namreč ta pojasnila tudi razlogi za zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov. O tem, zakaj je sodišče zavrnilo v tožbi navedena dejstva in dokazne predloge, mora biti stranka seznanjena, saj je to bistvenega pomena za morebitno uveljavljanje kršitve pravice do izvajanja dokazov kot vidika ustavnoprocesnih jamstev iz 22. člena Ustave RS.
Če sodišče uporabi pooblastilo iz drugega odstavka 71. člena ZUS-1, mora navesti, kateri tožbeni očitek zavrača z uporabo tega pooblastila, saj je le tako mogoče preizkusiti pravilno uporabo te zakonske določbe - torej, ali gre res za strankino golo vztrajanje pri neutemeljenih trditvah, posledično pa tudi, ali se je sodišče opredelilo do vseh tožbenih navedb, pomembnih za odločitev.
Primarni in podredni tožbeni zahtevek sta se razlikovala le v dajatvenem delu, ki ne predstavlja bistva paulijanske tožbe, zato je tožnica tožbena zahtevka kumulirala le navidezno.