delegacija pristojnosti - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - nekdanji sodnik porotnik
Dejstvi, da je tožnica v preteklosti opravljala funkcijo sodnice porotnice na Delovnem sodišču v Celju ter da je njeno kandidaturo za to funkcijo predlagala tožena stranka, sam po sebi ne predstavljata tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Prekršek je storila pravna oseba E. G., d. o. o., s sedežem v Kranju, ki pa se je po storitvi prekrška, dne 1. 10. 2015, pripojila k pravni osebi E., d. o. o., in s tem prenehala obstajati. E., d. o. o., ki je v postopku pred prekrškovnim organom nastopala kot univerzalna pravna naslednica prevzete družbe, je bila z odločbo o prekršku z dne 9. 2. 2016 spoznana za odgovorno storitve prekrška.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba kraja dela - sklenitev nove pogodbe - opustitev pritožbe - soglasje delavca z dejanskim opravljanjem dela v drugem kraju - potreba po soglasju delavca - opredelitev v pogodbi o zaposlitvi
Neutemeljene so navedbe revidentke, da je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo četrti odstavek 15. člena ZDR že s tem, ko je odločilo, da je bila nova pogodba sklenjena ustno. Za presojo nastanka pogodbe o zaposlitvi je pomembno, ali je med strankama doseženo soglasje, ni pa pomembno, kako je to soglasje izraženo – pisno, ustno ali s konkludentnimi dejanji.
Zmotno je stališče, da tožničina opustitev ravnanja po prvem odstavku 204. člena ZDR izraža oziroma „se šteje za strinjanje“ s spremembo kraja opravljanja dela.
Tudi razlaga sodišča druge stopnje, da že nekaj časa trajajoče dejansko opravljanje dela na drugi lokaciji (po pisni odredbi delodajalca) predstavlja soglasje volj strank za takšno spremembo, da soglasje dokazuje ter da pomeni spremembo kraja opravljanja dela, ni utemeljena oziroma je najmanj preuranjena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - plačilo odpravnine - zamuda s plačilom plače - odprava kršitev
ZDR-1 določa dva pogoja za delavčevo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Prvi pogoj je kršitev obveznost oziroma neizpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja v smislu opredelitev v prvem odstavku 111. člena, drugi pogoj pa je pisno obvestilo Inšpektorata za delo in pisni opomin delavca delodajalcu na izpolnitev obveznosti in dejstvo, da delodajalec tudi po pisnem opominu v kratkem roku treh delovnih dni ne izpolni svoje obveznosti oziroma kršitve ne odpravi.
Z odpravo kršitve oziroma izpolnitvijo obveznosti v kratkem roku po delavčevem pisnem opominu delodajalec izkazuje, da je s svoje strani vsekakor pripravljen zagotavljati pogoje za nadaljevanje delavčeve zaposlitve (tako s priznanjem predhodne kršitve kot s pripravljenostjo in dejansko realizacijo njene sanacije). Ob izpolnitvi teh pogojev po zakonu pogoji za izredno odpoved niso podani (delavec pa ima sicer vedno možnost redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi).
Iz določb prvega in drugega odstavka 111. člena ZDR-1 ne izhaja, da bi zakonodajalec predvidel, da se posledice posamezne kršitve iz prvega odstavka ne bi dale odpraviti. V nasprotnem primeru bi za primer takih kršitev ne zahteval pisnega opomina in ne dopuščal možnosti odprave kršitve. Drugo vprašanje pa je, na kak način lahko delodajalec posamezno že storjeno kršitev odpravi.
Ker predstavlja plačilo plače denarno obveznost delodajalca in ker omogočajo določbe OZ popolno odškodnino tako v obliki plačila zakonskih zamudnih obresti, kot v obliki dodatno zahtevane odškodnine, če je škoda zaradi zamude višja, je evidentno, da splošna pravila civilnega prava v tej obliki ustrezno urejajo tudi možnost odprave posledic nepravočasnega plačila plače oziroma kršitve pravice do plačila plače na plačilni dan.
Glede na navedeno je tožena stranka svoje kršitve zaradi trikratnega plačila plače z zamudo pravno veljavno odpravila s plačilom zakonskih zamudnih obresti v tridnevnem roku po tožnikovem opominu, saj višje odškodnine iz naslova toženkine zamude tožnik ni uveljavljal. Zato drugi pogoj za njegovo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kot je ta opredeljen v drugem odstavku 111. člena ZDR-1, ni bil podan.
pripor – odreditev pripora – ponovitvena nevarnost – pravnomočni sklep o preiskavi – utemeljen sum - obrazložitev
V postopku odločanja o sklepu o priporu Vrhovno sodišče utemeljen sum ugotavlja, kadar ta ni ugotovljen s pravnomočnim sklepom o preiskavi, sicer pa ga le preizkuša.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – obrazložitev odločbe
Obveznost sodišča, da svojo odločitev obrazloži, izhaja iz 22. člena Ustave RS, kot je to v svojih odločbah že večkrat poudarilo Ustavno sodišče (odločba Up-399/05 z dne 15. 5. 2008). Sodišče se mora z navedbami strank seznaniti ter se do njih, če so dopustne in za odločitev pomembne, v obrazložitvi sodbe tudi opredeliti. Pri tem sodišče ni dolžno posebej odgovarjati na vsak argument stranke, mora pa se opredeliti do tistih, ki so za presojo primera odločilni. Za zagotovitev pravice do poštenega sojenja, kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo je pomembno, da stranka, če njenemu zahtevku ali pravnemu sredstvu ni ugodeno, lahko spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo, ter da ne ostane v dvomu, ali jih sodišče ni enostavno prezrlo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost - odsotnost zaradi bolezni - obveščanje delodajalca o odsotnosti zaradi bolezni - obveščanje na običajen način
O odsotnosti mora biti obveščena pristojna oseba, vendar pa je tožnik glede na dotedanjo prakso pri toženi stranki utemeljeno pričakoval, da sporočilo sodelavcu zadošča. Bistveno je, da je bil način sporočanja (sodelavcu) dopusten in običajen.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1. ZDSS-1 člen 5. ZS člen 99, 101.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - pristojnost delovnega sodišča - obstoj znakov kaznivega dejanja
Delovno sodišče v sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila dana zaradi kršitve pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja, ne ugotavlja, ali je delavec storil kaznivo dejanje, temveč le, ali ima očitano ravnanje vse znake kaznivega dejanja. Revizijski očitek, da je delovno sodišče odločalo o obstoju kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti tožnika, je zato neutemeljen.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - podružnica tuje držbe
Podružnica Ljubljana je del tožene stranke, in sicer del, v katerem je tožnica po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi opravljala delo na delovnem mestu svetovalka za finančne naložbe. Je tudi delodajalec v smislu 5. člena ZDR. Zato za ugotovitev obstoja poslovnega razloga niso toliko pomembni podatki tožene stranke, kot podatki o poslovanju podružnice. Logično je, da se bo delodajalec odločil za reorganizacijo poslovanja v tistem delu svoje celotne dejavnosti, kjer bo zaznal potrebo po tem oziroma kjer bo zaznal bodisi zmanjšan obseg dela ali potrebo po zmanjšanju stroškov, števila zaposlenih in združevanju posameznih delovnih mest.
Tako kot ugotavljanje poslovnega razloga je bila tudi možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji pravilno omejena le na okvir podružnice, ki je v razmerju do tožnice po 5. členu ZDR imela funkcijo delodajalca. Zato obstoj morebitnih prostih del v Celovcu na pravilnost odločitve ne vpliva.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrnjeno dokazno breme
Neutemeljen je revizijski očitek o zmotni uporabi določbe prvega odstavka 84. člena ZDR-1, ki določa, da je dokazno breme na delodajalcu, če ta redno odpove pogodbo o zaposlitvi. Ravno na podlagi navedenega pravila o dokaznem bremenu je sodišče prve stopnje ugotovilo, pritožbeno sodišče pa je s to ugotovitvijo soglašalo, da je tožena stranka dokazala, da je prišlo v poslovni enoti A., do upada prometa, kar je bil razlog, zaradi katerega se je tožena stranka odločila za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici.
Obrnjeno dokazno breme v primeru redne odpovedi, ki jo da delodajalec, ne pomeni, da je delavec prost trditvenega bremena glede navideznosti razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
nadomestilo za invalidnost - izplačilo - izbris iz evidence brezposelnih
Pogoj za izplačilo nadomestila za invalidnost na podlagi 162. člena ZPIZ-1 je prijava na Zavodu RS za zaposlovanje in izpolnjevanje obveznosti po predpisih o zaposlovanju. Glede na to, da tožnik od 29. 1. 2013 dalje ni bil več prijavljen v evidenci Zavoda RS za zaposlovanje, mu je tožena stranka s tem dnem pravilno ustavila izplačilo nadomestila za invalidnost.
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine člen 17. ZSDU člen 91.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Iz prvega in drugega odstavka 17. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije izhaja, da je delodajalec dolžan delavca o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pisno obvestiti, v pisnem obvestilu pa navesti razloge z utemeljitvijo za odpoved. V predmetni zadevi ni sporno, da tožena stranka tega ni storila. Ne glede na to pa odsotnost takšnega obvestila sama po sebi še ne pomeni tudi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - neobrazloženost sodbe - prepoved reformatio in peius – zahteva za sodno varstvo – plačilo polovice izrečene globe - tujec
Storilec je moral globo plačati pred pravnomočnostjo plačilnega naloga, zato je bil v primerjavi z ostalimi storilci prekrškov, ki s plačilom (polovice) globe pred iztekom roka za vložitev pravnega sredstva izgubijo pravico do le-tega, deležen dvojne ugodnosti; (i) kljub takojšnjemu plačilu polovice izrečene globe je smel (za razliko od drugih storilcev prekrškov) vložiti zahtevo za sodno varstvo, poleg tega pa mu je v skladu z odločitvijo sodišča (ii) ostala tudi pravica do plačila polovične globe, ne glede na končni izid prekrškovnega postopa. Gre za pozitivno diskriminacijo, ki je zaradi načela prepovedi reformatio in peius ni mogoče odpraviti.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 6a. KZ-1 člen 197, 197/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - trpinčenje na delovnem mestu (mobbing) - kršitev z znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestu - psihično nasilje
Kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu po prvem odstavku 197. člena KZ-1 stori, kdor na delovnem mestu ali v zvezi z delom s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost. Šikaniranje se lahko pojavi v štirih oblikah, pri čemer zadošča že pojav ene od njih. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, naklep ni zakonski znak tega kaznivega dejanja, ugotoviti pa je treba, da je zaradi ene ali več ugotovljenih izvršitvenih oblik kaznivega dejanja nastala vsaj ena od prepovedanih posledic - ponižanje ali prestrašenost oškodovanca.
Katera ravnanja predstavljajo psihično nasilje je treba presojati glede na okoliščine vsakega posameznega primera. Pogosto vključuje verbalno nasilje (kričanje, vpitje, poniževanje, zmerjanje, sarkazem, posmehovanje). Pri tem ni potrebno, da je tovrstnih ravnanj več ali da se ta ponavljajo, če je že eno samo tako ravnanje dovolj resno in zavržno ter posega v osebnost in dostojanstvo posameznika. Ravnanje je treba presojati zlasti strogo, kadar je kršitelj nadrejeni, prizadeti pa podrejeni. Dejanja nadrejenega imajo večji učinek, saj nastopa s pozicije moči in obvladuje zaposlitev prizadetega, temu pa je zaradi podrejenega položaja onemogočena enakovredna in učinkovita obramba. Pomembno je tudi dejstvo, da vodilni delavec, zlasti najvišji v hierarhiji, predstavlja delodajalca tako navzven kot navznoter in s svojimi dejanji postavlja standarde obnašanja in ravnanja tudi za vse ostale.
Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Iz te opredelitve izhaja, da za trpinčenje šteje le ravnanje in vedenje, ki se ponavlja. Za trpinčenje torej ne gre, kadar gre za osamljen (enkraten) dogodek.
Za presojo tožniku očitane kršitve ni bistveno, da je deloval na ustrezni pravni podlagi in da so bili njegovi očitki utemeljeni, ampak je bistveno to, ali je tožnik svoje kritike in zahteve sporočal na ustrezen način, tako da ni posegal v osebnost in dostojanstvo delavke. Sodišče je tudi zmotno presojalo vsako očitano dejanje posebej in za vsakega posebej ugotovilo, da ne sodi pod dejanski stan kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu. Za trpinčenje, kot eno od izvršitvenih oblik navedenega kaznivega dejanja je namreč bistveno, da celota očitanih ravnanj pomeni graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje.
Izrek odločbe o prekršku mora med drugim obsegati tudi kratek opis dejanja, s katerim je storjen prekršek - kraj in čas storitve, način storitve ter odločilne okoliščine. Opredelitev prekrška terja opis izvršitvenega dejanja z navedbo konkretnih okoliščin, ki ravnanje opredeljujejo kot historični in dokazljiv dogodek. Le opis ravnanja, ki je v zadostni meri konkretiziran, omogoča pravno vrednotenje ter hkrati uresničevanje storilčeve pravice do obrambe. Prepisovanje zakonskega besedila ne zadosti standardu konkretizacije dejanskega stanu prekrška.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2007910
ZP-1 člen 65, 65/4, 68, 155, 155/2. ZPrCP člen 8. URS člen 29, 29/1-3.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – odgovornost lastnika vozila – obrnjeno dokazno breme – odločanje sodišča – načelo materialne resnice
Sodišče izjave v nemškem jeziku ne more upoštevati, vendar je storilec po presoji Vrhovnega sodišča že s tem, ko je v zahtevi za sodno varstvo navedel podatke o vozniku motornega kolesa, zadostil aktivnemu ravnanju, ki se v skladu s prvim odstavkom 8. člena ZPrCP in sodno prakso od njega pričakuje.
Ker gre za netipična dela, kjer je že po njihovi naravi dopustna in tudi potrebna velika mera samostojnosti in neodvisnosti od navodil, je treba večjo pozornost nameniti odstopanjem, ki bi lahko kazala, da tožnik vendarle ni bil vključen v organiziran delovni proces in strogo vezan na navodila tožene stranke (glede vsebine dela, kraja in časa opravljanja dela, razpolaganja z delovnim časom itd.), kar je bistvena značilnost delovnega razmerja, skozi katero se odraža t. i. direktivna oblast delodajalca.
odločba o prekršku – kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – opis prekrška – odgovornost pravne osebe – odgovornost odgovorne osebe – opustitev dolžnega nadzorstva
Prekrškovni organ bi moral v odločbi dolžno nadzorstvo, s katerim bi odgovorna
oseba storitev prekrška mogla preprečiti, konkretno opredeliti, ne pa zgolj prepisati abstraktnega zakonskega dejanskega stana, s čimer uvaja objektivno odgovornost za prekršek, ki je veljavno prekrškovno pravo ne pozna.
krajevna pristojnost – prenos krajevne pristojnosti – razlogi za prenos – dvom v nepristranskost sodnika
Obsojenčevo prepričanje o tem, da mu ne bo zagotovljeno nepristransko sojenje, in njegovo nezadovoljstvo s preteklim odločanjem prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča v obravnavanem in drugih kazenskih postopkih zoper njega ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.
prenehanje delovnega razmerja - pisni sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi
Na podlagi ugotovitev sodišča druge stopnje, da iz sporazuma z dne 11. 9. 2013 jasno izhaja, da želijo stranke s tem sporazumom razveljaviti pogodbo o zaposlitvi in dogovoriti čas in posledice prenehanja pogodbe o zaposlitvi, da so se stranke v sporazumu izrecno dogovorile, da odpovedni rok v skladu s tem sporazumom izteče 11. 10. 2013, in da s tem dnem tožniku preneha delovno razmerje pri toženih strankah ter da tudi iz izpovedb ostalih podpisnikov sporazuma z dne 11. 9. 2013 in priče B. B., ki je pripravil sporazum in vso dokumentacijo, izhaja, da je bil namen strank, da tožniku delovno razmerje preneha na podlagi sporazuma z dne 11. 9. 2013 (na vse te ugotovitve je revizijsko sodišče vezano), je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je tožniku pogodba o zaposlitvi prenehala na podlagi sporazuma z dne 11. 9. 2013, to je na način, ki je predviden v 81. členu ZDR-1.