enotno dovoljenje za prebivanje in delo tujca - podrejanje pravnemu redu - sum nevarnosti za javni red ter varnost RS - prekrški - pritožbene novote - neizkazan poseg v pravico do dela
Ker gre za ravnanja, ki pomenijo prekrške na področju zakonodaje o tujcih kot tudi prekrške s področja javnega reda in prekrške s področja cestnoprometnih predpisov, vsa navedena pritožnikova ravnanja oziroma nezakonitosti tudi po presoji Vrhovnega sodišča predstavljajo zadosten razlog za sum, da pritožnik tudi v bodoče utegne pomeniti nevarnost za javni red in varnost Republike Slovenije ter razlog za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije, in so zadostna podlaga, da se mu prošnja za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo v Republiki Sloveniji zavrne.
začasna odredba - težko popravljive posledice niso izkazane - vračilo brezplačne pravne pomoči
Vrsta postopka, v katerem je tožnik pridobil premoženje, ni pravno odločilna okoliščina za presojo obstoja težko popravljivih posledic, ki bi tožniku nastale z izvršitvijo sklepa, s katerim mu je naloženo plačilo - povrnitev stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči.
ZMZ člen 51, 51/1-2, 55, 55/1-5, 55/1-6. ZTuj-2 člen 68, 68/1-5.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja na prostore Centra za tujce - izogibanje odstranitvi iz države - nevarnost pobega - uporaba milejšega ukrepa
Okoliščine obravnavanega primera (da se je pritožnik pred policisti skrival, da je izjavil, da če ga policisti ne bi prijeli, ne bi zaprosil za mednarodno zaščito in da je želel v Italijo) dajejo dovolj podlage za sum, da pritožnik na konec postopka o njegovi prošnji za mednarodno zaščito ne bo počakal, kar vse so okoliščine, ki kažejo na „nevarnost pobega“ na podlagi pete alineje prvega odstavka 68. člena Zakona o tujcih (ZTuj-2).
UPRAVNI SPOR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VS1015619
ZP-1 člen 57, 57/3, 58, 58/1, 59, 59/3, 62, 63, 63/2, 67. ZKP člen 90, 90/1.
davčni prekršek - prepozna zahteva za sodno varstvo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - tožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - pristojnost okrajnega sodišča
O pravnem sredstvu (torej tudi o tožbi, čeprav je bila vložena kot izpodbojna tožba v upravnem sporu) zoper zavrnitev vrnitve v prejšnje stanje zaradi prepozne zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku odloča organ, ki je pristojen za odločanje o sami zahtevi za sodno varstvo, to je okrajno sodišče.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1015621
ZMZ člen 2, 21, 21/1, 55, 55/1. ZUS-1 člen 74, 74/1.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi - zavrnitev v tožbi predlaganega dokaza - pritožbene novote
S stališčem, da je pritožnikovo nasprotovanje dejanskim ugotovitvam glede okoliščin, zaradi katerih je bila vložena prošnja za mednarodno zaščito, pavšalno, kot tako pa ne vzbuja dvoma v dejansko stanje, na katerem temelji odločitev, je sodišče zavrnilo tudi izvedbo predlaganega dokaza. Ker je to sredstvo za ugotovitev zatrjevanih dejstev, v primeru, ko takih navedb ni, jih dokaz pač ne more potrditi.
Prosilec mora sam navesti vsa dejstva in okoliščine, ki utemeljujejo njegov strah pred preganjanjem ali resno škodo (prvi odstavek 21. člena ZMZ), torej da pove, zakaj je zapustil izvorno državo. S tem vzpostavi podlago za ugotavljanje upravičenosti do mednarodne zaščite. Zato navedba, da v prvem intervjuju (torej v upravnem postopku) ni upal povedati za očetovo sodelovanje s Sovjetsko zvezo, da ga ne bi ogrozil, ne opravičuje zapoznelega navajanja, saj je bila tožniku zagotovljena zaupnost postopka, predvsem pa jasno povedano, da mora navesti dejstva in okoliščine, s katerimi utemeljuje prošnjo.
Vrhovno sodišče poudarja, da bi zaslišanje stranke in prič v postopku izdaje začasne odredbe le izjemoma pomenilo dokaz, ki bi ga bilo sodišče dolžno izvesti v postopku odločanja o podanem predlogu.
Sodišče prve stopnje je pravilno razložilo vsebino 32. člena ZUS-1 s tem, ko je poudarilo, da mora pritožnica posledice, ki zanjo pomenijo težko popravljivo škodo, ne le zatrjevati temveč tudi (verjetno) izkazati. Glede na splošne navedbe, da bo v posledici izpodbijanega akta ogroženo njeno preživljanje, tako sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da za potrditev zatrjevanih dejstev niso bili predloženi nobeni dokazi, sodišče pa na nujnost take vzročne zveze ni bilo dolžno pa tudi ne upravičeno sklepati.
ZUS-1 člen 32, 32/3. ZLD člen 13, 15, 15/1, 16. ZZUZZ člen 64, 65.
odvzem koncesije na področju lekarniške dejavnosti - začasna odredba - težko popravljiva škoda kot posledica izpodbijanega upravnega akta - odpoved koncesijske pogodbe - ureditvena začasna odredba
Če je koncesijska pogodba odpovedana, ni podlage za nadaljnje izvrševanje koncesionirane dejavnosti. Brez tega pa se ne morejo udejanjiti niti iz tega izvirajoča pričakovanja v zvezi z zaposlitvami ter pridobivanjem dohodka, vezanega na program opravljenih storitev. Zato so zatrjevane negativne posledice dejansko posledice odpovedane pogodbe, ne pa odločbe o odvzemu koncesije oziroma spornega pravnega razmerja.
Ker je zoper odločitve Vrhovnega sodišča po določbah ZUS-1 pritožba izključena, je Vrhovno sodišče, kljub danemu pravnemu pouku o dovoljeni pritožbi v izpodbijanem sklepu, pritožbo pritožnika kot nedovoljeno zavrglo. Kljub napačnemu pravnemu pouku namreč nihče ne more pridobiti več pravic, kot mu jih daje zakon.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 29, 29/3. ZUP člen 57, 88, 88/. ZPP člen 94, 98.
dovoljenje za stalno prebivanje - prepozna tožba - vročanje po pooblaščencu - obseg pooblastila - pooblastilo za sprejem odločbe - tek roka za vložitev tožbe
Z navedbo, da tožnik odvetnico posebej pooblašča za vložitev pritožbe v upravnem postopku ni izključil pooblastila za sprejem odločbe o tej pritožbi. Morebitna omejitev pooblastila izključno na upravni pritožbeni postopek pa ne vpliva na tek roka za vložitev tožbe.
ZDavP-2 člen 5, 6, 68, 68/5, 68/6. ZPP člen 339, 339/2-14.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - obdavčitev nenapovedanih dohodkov fizičnih oseb - premoženje nepojasnjenega izvora - ugotavljanje davčne osnove z oceno - verjetna davčna osnova - bistvena kršitev določb postopka - dokazno breme - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja in napačna dokazna ocena - nedovoljen revizijski razlog
Kršitve določb postopka ni mogoče utemeljevati z nasprotovanjem ugotovitvam glede dejanskega stanja, ali z mnenjem, da bi morale biti te ugotovitve drugačne, če bi se pravilno upoštevalo predložene dokaze. S takšnimi trditvami revident prikrito izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar pa ni dovoljen revizijski razlog. Da bi šlo za bistveno kršitev določb postopka v smislu 14. točke drugega odstavka ZPP, mora biti možnost preizkusa sodbe popolnoma izključena, če obrazložitev kljub pomanjkljivostim še vedno dopušča preizkus, pa procesna kršitev ni podana.
Davčni organ mora na podlagi 5. člena ZDavP-2 po uradni dolžnosti ugotoviti tudi dejstva, ki so za davčnega zavezanca ugodna. Primarno dokazno breme pa je na davčnemu zavezancu glede zniževanja z oceno določene davčne osnove, kjer gre za obrnjeno dokazno breme, saj davčni zavezanec izpodbija domnevo davčnega organa o njeni višini.
Načelo sorazmernosti iz 6. člena ZDavP-2 ureja uporabo ter izbiro ukrepov in pooblastil, ki jih ima davčni organ na voljo. Ta izbira mora iti v prid davčnemu zavezancu z izbiro zanj ugodnejšega ukrepa, ne nanaša pa se na načelo na samo presojo dokazov in podajo dokazne ocene.
Tožba zoper posamični akt sodišča, izdan v okviru izvrševanja sodne funkcije ni dovoljena. To, da je o zadevi odločalo sodišče, že samo po sebi pomeni, da je bilo stranki zagotovljeno sodno varstvo njenega pravnega položaja zato dodatno (ponovno) sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 ni potrebno oziroma zahtevano.
ZDavP-2 člen 68, 68/5. ZUS-1 člen 75, 75/3. ZPP člen 339, 339/2-14.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - premoženje nepojasnjenega izvora - bistvene kršitve določb postopka - preizkus obrazložitve sodbe - nasprotje v obrazložitvi - obseg revizijske presoje - dejansko stanje
Kršitev določb postopka v upravnem sporu iz tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če sodbe sodišča prve stopnje zaradi nerazumljivosti, protislovnosti, neobrazloženosti ali samo navidezne obrazloženosti ni mogoče preizkusiti. Po mnenju Vrhovnega sodišča sodišča prve stopnje te kršitve ni zagrešilo.
Ali je ugotovitev dejanskega stanja, to je, ali je revident omenjena sredstva prejel ali ne in ali jih je potrošil za zatrjevani namen, pravilna, ni stvar revizijske presoje.
ZDavP člen 39. ZDavP-1 člen 113, 113/4. ZDavP-2 člen 5, 39, 41, 68, 68/1, 68/2, 68/5, 68/6, 77, 138.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - obdavčitev nenapovedanih dohodkov fizičnih oseb - premoženje nepojasnjenega izvora - dolžnost prijave vseh dohodkov - ugovor retroaktivne uporabe zakona - verjetna davčna osnova - dokazovanje v davčnem postopku - zaslišanje prič - dokazno breme - nelistinski dokazi - očetovo darilo - pogoji za uvedbo davčnega postopka
Davčni zavezanec, ki je pridobil večje premoženje, ki ne izvira iz dohodkov, ki jih je prijavil davčnim organom, se je torej moral in mogel zavedati, da bo takšna pridobitev lahko imela učinke tudi na davčnem področju in da bosta izvor in čas pridobitve dohodkov oziroma premoženja lahko v prihodnosti predmet dokazovanja.
Določba petega odstavka 68. člena ZDavP-2 ne zahteva, da se obdavči celotno premoženje, ki ga je davčni zavezanec kadarkoli pridobil oziroma posedoval. Ugotovljena vrednost premoženja je omejena z davčnim obdobjem, v katerem se povečanje premoženja lahko ugotavlja.
Določba 69. člena ZDavP-2 daje davčnemu organu pooblastilo, da sme fizično osebo pozvati, naj opravi popis premoženja, s katerim razpolaga. Zakonska določba davčnemu organu ne nalaga, da mora pozvati fizično osebo na prijavo premoženja.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. ZEKom-1 člen 54, 54/1.
dovoljenost revizije - podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - dopolnilna odločba - obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - vprašanje, ki se nanaša na pravilnost upravnega postopka - zakon, po katerih se presojajo pogoji za podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - jasen odgovor
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Ker v izpodbijani odločbi obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Ker sodišče prve stopnje ni odločalo na glavni obravnavi, dokaznega postopka torej ni vodilo in dokaznih predlogov sploh ni izvajalo, posledično zato tudi ni sprejelo nobenega dokaznega sklepa, postavljeni vprašanji v zvezi z dokaznim sklepom nista pomembni vprašanji v obravnavani zadevi. Pomembnega pravnega vprašanja, ki bi se nanašalo na spornost odločanja brez glavne obravnave pa revidentka ne postavlja.
Ker se tretje vprašanje nanaša na pravilnost postopka izdaje upravnega akta oziroma pravilnost upravnega postopka, ki je Vrhovno sodišče v revizijskem postopku ne presoja, revidentka pa tudi ni navedla v čem naj bi bilo navedeno pravno vprašanje povezano s pomembnimi pravnimi vprašanji, ki se nanašajo na pravilnost postopka v upravnem sporu (po ZUS-1), to vprašanje za dovoljenost revizije ne zadošča.
Ker iz določbe prvega odstavka 54. člena ZEKom-1 jasno izhaja, da se podaljšanje ODFR presoja po pogojih, ki so ob poteku njene veljavnosti predpisani za uporabo radijskih frekvenc, drugačna razlaga tudi ne izhaja iz prehodnih in končnih določb ZEKom-1, med strankama pa je nesporno, da je veljavnost ODRF potekla v času veljavnosti ZEKom-1, izpostavljeno vprašanje po presoji Vrhovnega sodišča ni pomembno pravno vprašanje v obravnavani zadevi, saj odgovor nanj na drugačno odločitev v tej zadevi ne more vplivati.
ZVPot člen 43č, 43d, 46, 46a, 46b, 46c. Direktiva Sveta 85/577/EGS z dne 20. decembra 1985 za varstvo potrošnika v primeru pogodb, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov člen 5.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - obseg revizijske presoje - ukrep tržnega inšpektorja - zakonska pravica potrošnika do odstopa od pogodbe - pogodba, sklenjena izven poslovnih prostorov - prodaja od vrat do vrat - rok za odstop od pogodbe - varstvo potrošnikov pred nepremišljenimi odločitvami - omejujoče pogodbeno določilo - skladnost z Direktivo 85/577/EGS - poenotenje prakse
Potrošnik ima pravico do odstopa od pogodbe skladno z 46.c členom ZVPot ves čas veljavnosti pogodbe tudi pred dobavo blaga, rok iz 46.c člena pa predstavlja končni rok za odstop od pogodbe, do izteka katerega za potrošnika v primeru odstopa ne nastanejo negativne posledice.
Po 46.c členu ZVPot rok za odpoved od pogodbe prične teči z nastopom pogodbenih zavez in se izteče v primeru dobave blaga (in ob pravilnem obvestilu o tej pravici) šele v štirinajstih dneh od dneva, ko je potrošnik sprejel blago.
ZUS-1 člen 5, 5/4, 22. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Bled člen 155.
občinski prostorski načrt - predpis, ki ureja posamična razmerja - namenska raba zemljišč - abstraktnost ureditve
Izpodbijani OPN je za sporni dve parceli v okviru podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev določil, da je na parcelah dopustna dopolnilna gradnja stavb za bivanje, kmetijsko dejavnost ter dopolnilne in spremljajoče dejavnosti. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča je z navedeno določbo tožena stranka zgolj določala namensko rabo zemljišč, še vedno na abstraktni ravni, in ni urejala posamičnih razmerij do kakšne konkretne osebe.
ZUP člen 193, 193/2, 214. ZVoz člen 12, 57, 72, 77, 78, 79,79/1-2, 84. ZUS-1 člen 51., 93, 93/1.
dovoljena revizija - odvzem vozniškega dovoljenja - mnenje Posebne zdravstvene komisije - obrazložitev mnenja Posebne zdravstvene komisije - izvedeniško mnenje - neobrazloženost sodbe sodišča prve stopnje- pomanjkljiva obrazložitev - bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu
Mnenje Posebne zdravstvene komisije je po presoji Vrhovnega sodišča izvedeniško mnenje, ki je sicer res podlaga za odločitev, vendar pa mora biti že samo mnenje obrazloženo, kot to določa drugi odstavek 193. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), da ga je mogoče po pravilih tega postopka tudi preizkusiti.
O odvzemu vozniškega dovoljenja namreč odloči upravni organ z upravno odločbo po pravilih ZUP (57. in 12. člen ZVoz) in ta mora biti obrazložena, obrazložitev pa mora vsebovati odločilne razloge in dokazno oceno, v katero mora biti vključena tudi ocena izvedeniškega mnenja (214. člen ZUP). Samo tako odločbo je mogoče preizkusiti in s tem zagotoviti stranki učinkovito pravno sredstvo.
Pritožnica je vložila izpodbojno tožbo, s katero izpodbija navedena akta in na podlagi katere lahko sodišče prve stopnje ob presoji, da je tožba utemeljena, odpravi izpodbijane akte in s tem omogoči, da bo navedeno mesto direktorja ponovno dostopno tožnici v okviru novega kandidacijskega postopka. Dejstvo, da v času do odločitve o tožbi navedene naloge direktorja opravlja izbrani kandidat, tako ne povzroča, da je sodno varstvo tožnice brez izdaje začasne odredbe neučinkovito.