prenehanje pogodbe o zaposlitvi - rok za sodno varstvo - pravočasnost tožbe
Sodišče druge stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je pravočasnost tožbe presojalo na podlagi tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 in ne na podlagi prvega in drugega odstavka 200. člena ZDR-1, za kar se zavzema tožnica. V tej zadevi gre za spor o prenehanju delovnega razmerja, saj je tožnica s tožbo zahtevala ugotovitev, da ji delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, zahtevala pa je tudi, da se toženi stranki naloži, da jo pozove nazaj na delo in ji izplača plače za čas od 1. 1. 2015 dalje. Zmotno je prepričanje tožnice, da v konkretnem primeru določbe 3. odstavka 200. člena ZDR-1 ni možno uporabiti, ker tožnici ni bila vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi, in tudi ni šlo za katerega od drugih v zakonu predvidenih načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi 77. člena ZDR-1. Sodna praksa je določbo tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 razlagala tako, da je tožbo v roku iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 potrebno vložiti tudi v primerih, ko pogodba o zaposlitvi sicer ni prenehala na enega od načinov iz 77. člena ZDR-1, kljub temu pa je delovno razmerje dejansko prenehalo in delavec glede tega ni mogel biti v nobenem dvomu.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - trditveno in dokazno breme - odstop od sodne prakse - brezplačna pravna pomoč - očitno nerazumna zadeva
Revident v reviziji ni zadostil standardu natančne in konkretne opredelitve pomembnega vprašanja, saj vprašanje, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, v reviziji sploh ni izpostavljeno. Vrhovno sodišče bi torej moralo na podlagi navedb v reviziji samo oblikovati pomembno pravno vprašanje, nato pa še nanj odgovoriti. Te pomanjkljivosti pa tudi navedba revizijskih razlogov ne sanira. Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat pojasnilo, da navedba revizijskih razlogov brez konkretizacije pravnega vprašanja glede na vsebino konkretne zadeve za dovoljenost revizije ne zadošča.
Po presoji Vrhovnega sodišča se revident ne more uspešno sklicevati na odstop od sodne prakse, saj pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zahtevani način in tudi ni opravil primerjave pravnega in dejanskega stanja izpodbijane odločbe z odločbo, na katero se sklicuje.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zloraba instituta odpovedi
Zaposlitev A. A. za nedoločen čas enajst dni po tem, ko je tožniku prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki, ob dejstvu, da je ob podaji sporne odpovedi tudi že vedela za odpoved B. B., pomeni zlorabo instituta odpovedi iz poslovnega razloga. Tožena stranka bi se odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku zlahka izognila, če bi počakala na prenehanje delovnega razmerja B. B. na podlagi dane odpovedi in na potek pogodbe o zaposlitvi A. A. za določen čas. Na ta način bi se število varilcev zmanjšalo za predvidena dva zaposlena, ne da bi prišlo do odpovedi tožnikove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 54, 54/1.
zdravljenje v tujini - povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - nujna medicinska pomoč - povrnitev stroškov nujnega prevoza iz tujine
Glede na to, da je bil zavarovanec v času naročenega letalskega prevoza v intenzivni enoti bolnišnice v Manavgatu in da je bil zavarovanec takrat že možgansko mrtev, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo (sodišče druge stopnje pa je temu pritrdilo), da pri naročenem prevozu zavarovanca ni šlo za prevoz zaradi oživljanja, ohranitve življenja ali preprečitve poslabšanja zdravstvenega stanja zavarovanca, ohranitve življenjsko pomembnih funkcij, niti ni šlo za nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja. Sodišče je zato pravilno zaključilo, da ni šlo za nujni prevoz v smislu določbe 1. točke 54. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.
ZDR člen 82, 82/1, 83, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3. ZPP člen 7, 212.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - navajanje dejstev - dokazno breme - trditveno breme
Pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni preverjanje, pač pa (ne)obstoj možnosti zaposlitve pod spremenjenimi pogoji. Odpoved je nezakonita le, če možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji obstaja, pa je delodajalec delavcu ni ponudil, ne pa že, če delodajalec pred odpovedjo ne preveri, ali ta možnost obstaja.
Delavec, ki uveljavlja ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, mora navesti, na katerih dejstvih temelji njegov zahtevek (npr. neobstoj odpovednega razloga, pretečen rok za podajo odpovedi, možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji itd.). S tem, ko navede dejstva, na katera opira svoj zahtevek, delavec začrta obseg dolžnega dokazovanja delodajalca. Če nekega dejstva, od katerega je lahko tudi odvisna zakonitost odpovedi, ne izpostavi kot spornega, ga nasprotni stranki ni treba dokazovati.
Pravica revidenta do plačila razlike pokojnine je bila sicer realizirana na podlagi ZOPRZUJF, vendar pa z izpolnitvijo ni izgubil pravice do odprave izpodbijanih odločb. Od njihovega obstoja je namreč odvisna pravica do plačila zakonskih zamudnih obresti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - pisna seznanitev - obrazloženost - sodna razveza - denarno povračilo
Razlog nesposobnosti v pisni seznanitvi je vsebinsko prazen in v pretežni meri predstavlja prepis zakonskega besedila razloga nesposobnosti. Na podlagi takšnega obvestila tožnica ni mogla vedeti, katerih del in nalog ne opravlja v skladu s pričakovanji oziroma pravočasno, strokovno in kvalitetno, ter zakaj ni sposobna za opravljanje in izvajanje del poslovodje. Zato tudi ni mogla vsebinsko odgovoriti na očitke in je na pavšalno obrazložitev razloga nesposobnosti opozorila tudi v pisnem zagovoru. Konkretizirana pisna seznanitev z razlogom nesposobnosti je ena od zakonskih zahtev v okviru pravice do zagovora, ki mora biti izpolnjena za zakonito odpoved. Ker razlog nesposobnosti v pisnem opozorilu ni bil obrazložen, je sodišče druge stopnje utemeljeno presodilo, da tožnici pravica do zagovora dejansko ni bila zagotovljena.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prosto delovno mesto - ustrezna zaposlitev
Pri razlagi pojma ustreznosti zaposlitve v primeru splošne definicije „druge“ smeri izobrazbe, ki se zahteva za zasedbo delovnega mesta, je treba upoštevati tiste smeri izobrazbe (in morebitne dejanske delovne izkušnje, znanja in veščine), ki omogočajo izvajanje konkretnih nalog delovnega mesta.
zavrženje revizije - nepopolna revizija - revizija brez podpisa vlagatelja
V tej zadevi revizije ni podpisal nihče, zato revizija ni popolna in jo je Vrhovno sodišče zavrglo na podlagi 377. člena ZPP, ker tega v mejah svojih pravic ni storilo že sodišče prve stopnje (374. člen ZPP).
ZDR-1 člen 186. ZSDP člen 16, 23, 25. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo člen 6.
pravica do izrabe očetovskega dopusta - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - kršitev z znaki kaznivega dejanja - ponarejanje listin - obvestitev delodajalca - soglasje delodajalca k izrabi očetovskega dopusta
Določbe 16. člena ZSDP ni mogoče razlagati na način, da bi moral delavec 30 dni pred nastopom dopusta ob rojstvu otroka delodajalca obveščati tudi o konkretnih datumih izrabe dopusta.
Pravica do očetovskega dopusta je pravica iz starševskega zavarovanja in očetu pripada ob izpolnitvi v ZSDP določenih pogojev, med katerimi ni soglasja delodajalca. Kot obveznost do delodajalca je določena zgolj dolžnost obveščanja o nameravani izrabi, ne pa dolžnost uskladitve oz. pridobitve soglasja delodajalca za izrabo.
dovoljenost revizije - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - dostop do javne ceste - neenotna sodna praksa sodišč prve stopnje ni izkazana
Z odločbami, ki se ne nanašajo na bistveno enako dejansko in pravno stanje, ni mogoče izkazati neenotne sodne prakse sodišč prve stopnje, kot pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZPP člen 7, 212, 347, 347/2, 358, 358/6, 379, 379/1.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - trditveno breme - trditvena podlaga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razpravno načelo
Tožena stranka je v odgovoru na tožbo tožbenemu očitku, da sta bili prvi dve pogodbi o zaposlitvi za določen čas sklenjeni v nasprotju z zakonom, nasprotovala s pavšalno navedbo, da sta bili sklenjeni v skladu z zakonom, ne da bi navedla kakršnokoli pravno relevantno dejstvo (razlog sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas). Tudi v nadaljnjih vlogah se je temu izognila, zato je sodišče presojo o zakonitosti prvih dveh pogodb o zaposlitvi za določen čas neutemeljeno oprlo na dejstva, ki niso bila zatrjevana, in sicer, da je bil razlog za prvo pogodbo nihanje števila učencev, za drugo pa neizpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta. Izpoved stranke (zakonite zastopnice) trditvene podlage ne more nadomestiti.
Sistem prekluzij po ZPP je prožen in sorazmeren ter upošteva realnost pravde, ki je „živ“ mehanizem (v smislu, da se z razvojem pravde pogosto pokažejo in odkrijejo novi vidiki, ki zahtevajo reakcijo z navedbo novih dejstev in dokazov). Razmerje med določbama 286. in 286.a členom ZPP je v njunem medsebojnem dopolnjevanju.
Tožena stranka je tožniku plačala določen znesek odškodnine med pravdnim postopkom. Čeprav sicer smisel določb o prekluziji kaže na zahtevo po navajanju tudi takšnih dejstev takoj, ko nastanejo, vendarle ni razlogov, da jih sodišče ne bi upoštevalo pod pogoji iz petega odstavka 286.a člena ZPP. Dejstvo (delnega) plačila terjatve je enostavno razmeroma lahko preverljivo dejstvo, zato njegova navedba v kasnejši vlogi postopka praviloma ne podaljšuje; če se izkaže za resnično, pa njegovo zanikanje s strani nasprotne stranke lahko kaže celo na zlorabo pravice.
Ugovor omejene zavarovalne vsote je odvisen od višine tožbenega zahtevka in procesno skrbna stranka ga bo uveljavila (le) tedaj, ko bi zahtevek utegnil to vsoto preseči, ne pa v vsakem primeru in za vsak slučaj. Z ugovorom, ki še niti ni bil aktualen, ni mogla biti prekludirana.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sme sodišče zavrniti tožbeni zahtevek zaradi že izpolnjene obveznosti v času zaključka glavne obravnave, kadar je tožnik prejel izpolnitev na podlagi regulacijske začasne odredbe in je bila izpolnitev začasne odredbe enaka kot zavarovana terjatev oziroma tožbeni zahtevek.
Iz Koncesijske pogodbe ne izhaja, da bi bilo izrabljene avtomobilske gume (IAG) treba predati neposredno predelovalcu. Zmoten je zaključek sodišča druge stopnje, da to posredno izhaja iz njenega 17. člena. Ta določa dokazila, na podlagi katerih koncedent plačuje koncesionarju opravljene storitve. Na podlagi predloženih dokazil koncedent preveri, ali in koliko IAG je prevzel v predelavo predelovalec z ustreznimi dovoljenji (17a. člen Koncesijske pogodbe). To pomeni, da mora biti iz njih razvidno, da je IAG v končni fazi res prevzel predelovalec in kakšno količino je prevzel, saj je od nje odvisna višina plačila. Ne izključuje pa določba 17. člena Koncesijske pogodbe niti izrecno niti posredno možnosti oddaje IAG v predelavo preko posrednika.
Iz 17. člen Koncesijske pogodbe, ki predvideva specifična listinska dokazila, sicer ne izhaja, kot zmotno meni revidentka, da gre samo za enega od več mogočih načinov dokazovanja oprave storitve. Pogodbeni dogovor o predložitvi točno določenih listin je namenjen temu, da je koncedentu na najlažji način omogočeno preverjanje oprave storitev. Ob predložitvi takih dokazil je koncesionar brez nadaljnjega upravičen do plačila. Vendar pa to ne izključuje možnosti predložitve verige tako določenih listin, ki izkazujejo transport določene količine IAG od koncesionarja do posrednika in iste količine od posrednika do predelovalca. Po presoji revizijskega sodišča je na ta način v zadostni meri zagotovljena sledljivost poti IAG oziroma njihove količine. Gre namreč za generično stvar, zato ni treba, da posrednik predelovalcu izroči točno iste gume.
ZPP člen 3, 3/3, 70, 70-5, 70-6, 306, 306/4, 339, 339/2, 339/2-2. ZFPPIPP člen 47, 325.
sodna poravnava - zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati - nedovoljena razpolaganja - prisilni predpisi - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - zmanjšanje stečajne mase - izločitev sodnika
V skladu z določbo četrtega odstavka 306. člena ZPP se pred sodiščem ne more skleniti poravnava glede zahtevkov, s katerimi stranke ne morejo razpolagati. Sodišče ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom oziroma moralnim pravilom (tretji odstavek 3. člena ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNA NAROČILA
VS4002911
OZ člen 10, 162, 631. Navodilo o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja člen 8.
bančna garancija - zavarovanje obveznosti izvajalca do podizvajalcev - pogodba v korist tretjega - odgovornost zaradi nevnovčenja garancije - povrnitev škode - javna naročila
Čeprav tožnica ni pridobila neposrednega zahtevka do toženke na podlagi Pogodbe ali Garancije, pa vendarle ni dvoma, da je bil smisel določb 9. in 20. člena Pogodbe prav v tem, da se tožnici in drugim podizvajalcem zagotovi neposredno plačilo od izvajalca del (S., d. d.). Te pogodbene določbe so bile posledice dolžnosti toženke, vzpostavljene z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2000), sprejetimi na podlagi Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 24/1997, 78/1999, 39/2000). Ni šlo torej le za pogodbeno ureditev, ki zadeva samo toženko in njenega izvajalca del (S., d. d.), pač pa za izpeljavo zaveze toženke. Zaveza pa ni bila le v tem, da toženka doseže opisano pogodbeno ureditev, pač pa tudi v tem, da se po njej ravna v dobro tistih, zaradi katerih je bila vzpostavljena, med drugim v dobro tožnice. V tem smislu zavarovanje obveznosti S., d. d., zagotovo varuje koristi tožnice.
Pogoji Pogodbe in vsebina Garancije so (kot je bilo ugotovljeno v postopku) pri tožnici že ob sklepanju njene Podizvajalske pogodbe z S., d. d., vzbudili zaupanje in utemeljeno pričakovanje, da bo plačilo za opravljeno delo prejela vsaj iz sredstev unovčene Garancije.
Tožeča stranka po prejemu pisnega izvedenskega mnenja ni bila v položaju, ko bi ji moralo biti jasno, da je njena trditvena podlaga glede na materialnopravno stališče sodišča prve stopnje pomanjkljiva. Prejem pisnega izvedenskega mnenja zato ni mogel biti utemeljen razlog za opustitev materialnega procesnega vodstva s strani sodišča prve stopnje.