dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - trditveno in dokazno breme - odstop od sodne prakse - brezplačna pravna pomoč - očitno nerazumna zadeva
Revident v reviziji ni zadostil standardu natančne in konkretne opredelitve pomembnega vprašanja, saj vprašanje, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, v reviziji sploh ni izpostavljeno. Vrhovno sodišče bi torej moralo na podlagi navedb v reviziji samo oblikovati pomembno pravno vprašanje, nato pa še nanj odgovoriti. Te pomanjkljivosti pa tudi navedba revizijskih razlogov ne sanira. Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat pojasnilo, da navedba revizijskih razlogov brez konkretizacije pravnega vprašanja glede na vsebino konkretne zadeve za dovoljenost revizije ne zadošča.
Po presoji Vrhovnega sodišča se revident ne more uspešno sklicevati na odstop od sodne prakse, saj pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zahtevani način in tudi ni opravil primerjave pravnega in dejanskega stanja izpodbijane odločbe z odločbo, na katero se sklicuje.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zloraba instituta odpovedi
Zaposlitev A. A. za nedoločen čas enajst dni po tem, ko je tožniku prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki, ob dejstvu, da je ob podaji sporne odpovedi tudi že vedela za odpoved B. B., pomeni zlorabo instituta odpovedi iz poslovnega razloga. Tožena stranka bi se odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku zlahka izognila, če bi počakala na prenehanje delovnega razmerja B. B. na podlagi dane odpovedi in na potek pogodbe o zaposlitvi A. A. za določen čas. Na ta način bi se število varilcev zmanjšalo za predvidena dva zaposlena, ne da bi prišlo do odpovedi tožnikove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 54, 54/1.
zdravljenje v tujini - povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - nujna medicinska pomoč - povrnitev stroškov nujnega prevoza iz tujine
Glede na to, da je bil zavarovanec v času naročenega letalskega prevoza v intenzivni enoti bolnišnice v Manavgatu in da je bil zavarovanec takrat že možgansko mrtev, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo (sodišče druge stopnje pa je temu pritrdilo), da pri naročenem prevozu zavarovanca ni šlo za prevoz zaradi oživljanja, ohranitve življenja ali preprečitve poslabšanja zdravstvenega stanja zavarovanca, ohranitve življenjsko pomembnih funkcij, niti ni šlo za nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja. Sodišče je zato pravilno zaključilo, da ni šlo za nujni prevoz v smislu določbe 1. točke 54. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.
ZDR člen 110, 110/2, 118. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
Ker je sodišče izpustilo del o prenehanju pogodbe o zaposlitvi po sodbi sodišča, v veljavi pa pustilo odločitev, da mora tožena stranka tožnika vrniti na delo in mu na podlagi 118. člena ZDR-1 izplačati denarno povračilo, je povzročilo nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, pa tudi nasprotje v izreku samem.
Tožnik v času, ko še ni bil reintegriran na podlagi pravnomočne sodbe sodišča, ni mogel kršiti pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Kršitev naj bi storil v času, ko formalno pravic in obveznosti iz delovnega razmerja (še) ni mogel uresničevati. Če obveznosti ni mogel uresničevati, mu tudi njihove kršitve ni mogoče očitati.
Rok za podajo odpovedi ni tekel. Za takšno stališče v zakonu ni podlage, saj rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni zastaralni, pač pa prekluzivni. S tem, ko je tožniku prvič nezakonito prekinila pogodbo o zaposlitvi, je tožena stranka sama prevzela tveganje za zamudo roka za podajo odpovedi za kršitve, ki so bile storjene pred tem.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi je podal zakoniti zastopnik tožene stranke, zato je odločilnega pomena, kdaj je za kršitev in storilca izvedel on. Od tega dne (če je to še v roku, ko je možen kazenski pregon) teče 30-dnevni rok za podajo odpovedi.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - pisna seznanitev - obrazloženost - sodna razveza - denarno povračilo
Razlog nesposobnosti v pisni seznanitvi je vsebinsko prazen in v pretežni meri predstavlja prepis zakonskega besedila razloga nesposobnosti. Na podlagi takšnega obvestila tožnica ni mogla vedeti, katerih del in nalog ne opravlja v skladu s pričakovanji oziroma pravočasno, strokovno in kvalitetno, ter zakaj ni sposobna za opravljanje in izvajanje del poslovodje. Zato tudi ni mogla vsebinsko odgovoriti na očitke in je na pavšalno obrazložitev razloga nesposobnosti opozorila tudi v pisnem zagovoru. Konkretizirana pisna seznanitev z razlogom nesposobnosti je ena od zakonskih zahtev v okviru pravice do zagovora, ki mora biti izpolnjena za zakonito odpoved. Ker razlog nesposobnosti v pisnem opozorilu ni bil obrazložen, je sodišče druge stopnje utemeljeno presodilo, da tožnici pravica do zagovora dejansko ni bila zagotovljena.
ZDR člen 82, 82/1, 83, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3. ZPP člen 7, 212.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - navajanje dejstev - dokazno breme - trditveno breme
Pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni preverjanje, pač pa (ne)obstoj možnosti zaposlitve pod spremenjenimi pogoji. Odpoved je nezakonita le, če možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji obstaja, pa je delodajalec delavcu ni ponudil, ne pa že, če delodajalec pred odpovedjo ne preveri, ali ta možnost obstaja.
Delavec, ki uveljavlja ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, mora navesti, na katerih dejstvih temelji njegov zahtevek (npr. neobstoj odpovednega razloga, pretečen rok za podajo odpovedi, možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji itd.). S tem, ko navede dejstva, na katera opira svoj zahtevek, delavec začrta obseg dolžnega dokazovanja delodajalca. Če nekega dejstva, od katerega je lahko tudi odvisna zakonitost odpovedi, ne izpostavi kot spornega, ga nasprotni stranki ni treba dokazovati.
Pravica revidenta do plačila razlike pokojnine je bila sicer realizirana na podlagi ZOPRZUJF, vendar pa z izpolnitvijo ni izgubil pravice do odprave izpodbijanih odločb. Od njihovega obstoja je namreč odvisna pravica do plačila zakonskih zamudnih obresti.
dovoljenost revizije - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - dostop do javne ceste - neenotna sodna praksa sodišč prve stopnje ni izkazana
Z odločbami, ki se ne nanašajo na bistveno enako dejansko in pravno stanje, ni mogoče izkazati neenotne sodne prakse sodišč prve stopnje, kot pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZDR-1 člen 186. ZSDP člen 16, 23, 25. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo člen 6.
pravica do izrabe očetovskega dopusta - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - kršitev z znaki kaznivega dejanja - ponarejanje listin - obvestitev delodajalca - soglasje delodajalca k izrabi očetovskega dopusta
Določbe 16. člena ZSDP ni mogoče razlagati na način, da bi moral delavec 30 dni pred nastopom dopusta ob rojstvu otroka delodajalca obveščati tudi o konkretnih datumih izrabe dopusta.
Pravica do očetovskega dopusta je pravica iz starševskega zavarovanja in očetu pripada ob izpolnitvi v ZSDP določenih pogojev, med katerimi ni soglasja delodajalca. Kot obveznost do delodajalca je določena zgolj dolžnost obveščanja o nameravani izrabi, ne pa dolžnost uskladitve oz. pridobitve soglasja delodajalca za izrabo.
ZPP člen 7, 212, 347, 347/2, 358, 358/6, 379, 379/1.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - trditveno breme - trditvena podlaga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razpravno načelo
Tožena stranka je v odgovoru na tožbo tožbenemu očitku, da sta bili prvi dve pogodbi o zaposlitvi za določen čas sklenjeni v nasprotju z zakonom, nasprotovala s pavšalno navedbo, da sta bili sklenjeni v skladu z zakonom, ne da bi navedla kakršnokoli pravno relevantno dejstvo (razlog sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas). Tudi v nadaljnjih vlogah se je temu izognila, zato je sodišče presojo o zakonitosti prvih dveh pogodb o zaposlitvi za določen čas neutemeljeno oprlo na dejstva, ki niso bila zatrjevana, in sicer, da je bil razlog za prvo pogodbo nihanje števila učencev, za drugo pa neizpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta. Izpoved stranke (zakonite zastopnice) trditvene podlage ne more nadomestiti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prosto delovno mesto - ustrezna zaposlitev
Pri razlagi pojma ustreznosti zaposlitve v primeru splošne definicije „druge“ smeri izobrazbe, ki se zahteva za zasedbo delovnega mesta, je treba upoštevati tiste smeri izobrazbe (in morebitne dejanske delovne izkušnje, znanja in veščine), ki omogočajo izvajanje konkretnih nalog delovnega mesta.
zavrženje revizije - nepopolna revizija - revizija brez podpisa vlagatelja
V tej zadevi revizije ni podpisal nihče, zato revizija ni popolna in jo je Vrhovno sodišče zavrglo na podlagi 377. člena ZPP, ker tega v mejah svojih pravic ni storilo že sodišče prve stopnje (374. člen ZPP).
Sistem prekluzij po ZPP je prožen in sorazmeren ter upošteva realnost pravde, ki je „živ“ mehanizem (v smislu, da se z razvojem pravde pogosto pokažejo in odkrijejo novi vidiki, ki zahtevajo reakcijo z navedbo novih dejstev in dokazov). Razmerje med določbama 286. in 286.a členom ZPP je v njunem medsebojnem dopolnjevanju.
Tožena stranka je tožniku plačala določen znesek odškodnine med pravdnim postopkom. Čeprav sicer smisel določb o prekluziji kaže na zahtevo po navajanju tudi takšnih dejstev takoj, ko nastanejo, vendarle ni razlogov, da jih sodišče ne bi upoštevalo pod pogoji iz petega odstavka 286.a člena ZPP. Dejstvo (delnega) plačila terjatve je enostavno razmeroma lahko preverljivo dejstvo, zato njegova navedba v kasnejši vlogi postopka praviloma ne podaljšuje; če se izkaže za resnično, pa njegovo zanikanje s strani nasprotne stranke lahko kaže celo na zlorabo pravice.
Ugovor omejene zavarovalne vsote je odvisen od višine tožbenega zahtevka in procesno skrbna stranka ga bo uveljavila (le) tedaj, ko bi zahtevek utegnil to vsoto preseči, ne pa v vsakem primeru in za vsak slučaj. Z ugovorom, ki še niti ni bil aktualen, ni mogla biti prekludirana.
Niti v ZUS-1 niti v katerem drugem zakonu ni predpisano, da bi bilo dopustno vložiti pritožbo tudi zoper sklep Vrhovnega sodišča, s katerim to odloča o pritožbi zoper sklep prvostopenjskega sodišča. Pritožba, ki je ne dovoljuje noben zakon, se šteje za nedovoljeno.
KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS4002917
ZGD-1 člen 384, 387, 387/3. ZNVP člen 81b.
iztisnitev manjšinskih delničarjev - zastavna pravica na delnicah - delnice manjšinskih delničarjev - prenehanje zastavne pravice - izbris zastavne pravice na delnicah - prenos delnic na glavnega delničarja - vpis v sodni register
Zastavna pravica na delnicah manjšinskega delničarja ex lege preneha z dnem vpisa sklepa skupščine o prenosu delnic v sodni register. Položaj zastavnih upnikov je ob prenosu (zastavljenih) delnic na glavnega delničarja varovan z določbo 1. točke četrtega odstavka 81.b. člena ZNVP, po kateri je zastavni upnik s prenosom zastavljenih delnic na glavnega delničarja upravičen do denarne odpravnine za prenos.
spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - pravdni postopek, ki sledi izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine
Ugovor krajevne nepristojnosti, ki ni podan že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine oziroma najkasneje v pritožbi zoper sklep o razveljavitvi tega sklepa, temveč šele tekom pravdnega postopka, je zato načeloma prepozen. Vendar pa je pri razlagi zakonskih določb, glede na specifiko podajanja navedb v postopku z izvršbo na podlagi verodostojne listine, treba upoštevati, da tudi stranke same ne bodo vedno dovolj zgodaj seznanjene z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča. V obravnavani zadevi je toženka lahko šele po prejemu dopolnitve tožbe (torej, ko je postopek že prešel iz izvršilnega v pravdnega) zagotovo izvedela, iz katerega pravnega razmerja sploh izhaja tožbeni zahtevek.
LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS4002921
ZOR člen 307, 307/1. ZLPP člen 5, 5/1, 5/2. ZSKZ člen 17.
dopuščena revizija - lastninjenje - kmetijska zemljišča - pravica uporabe - zakup nepremičnin - zakup podržavljenih zemljišč - odpoved pogodbe o zakupu - škoda zaradi odstopa od pogodbe - povrnitev premoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - odškodnina - neupravičena pridobitev - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS
Posledica ugotovljenega neveljavnega odstopa od pogodbe je, da pogodba do nadaljnjega ostane v veljavi. Če pogodba še vedno velja, pa ima upnik na voljo le izpolnitveni zahtevek na izvršitev tistega, kar je vsebina obveznosti po sklenjeni pogodbi. Namesto njega ne more uveljavljati odškodninskega zahtevka zaradi neizpolnitve, saj z neizpolnitvijo pogodbena obveznost ne preide v odškodninsko.
Obličnost gradbene pogodbe je predpisana zaradi varstva interesov strank in zaradi dokaznih namenov. Enako je obličnost tudi v postopkih javnega naročanja določena „le“ ad probationem. Njen namen je olajšati strankam dokazovanje obstoja pogodbe.
Na podlagi ugotovitev, da je tožeča stranka naročena dela opravila, tožena pa jih je potrdila, je pravilna odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Dokončni obračun kot zunajsodna poravnava (lahko) globalno uredi pravna razmerja med strankama gradbene pogodbe, ne predstavlja pa izključne podlage zahtevku za plačilo izvedenih del.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali zastara obveznost solidarnega poroka šele z zastaranjem obveznosti glavnega dolžnika, v kolikor je za obveznost poroka z zakonom predpisan krajši zastaralni rok (npr. terjatev iz gospodarske pogodbe) od zastaralnega roka, ki je predpisan za zastaranje obveznosti glavnega dolžnika (npr. splošni zastaralni rok).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI ZAVODI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00011271
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - javni zavod - zastopanje - pooblastilo zakonitega zastopnika pravne osebe - omejitev pooblastil zakonitega zastopnika - omejitve zastopanja, določene s podzakonskim aktom - veljavnost pogodbe - objava v državnem uradnem listu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali omejitev zastopanja direktorja javnega zavoda, določena v podzakonskem aktu in objavljena v Uradnem listu, vpliva na veljavnost pogodbe, pri sklenitvi katere je direktor prekoračil svoja pooblastila.