PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1015562
ZMZ člen 50, 50/2-3, 50/3. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 343, 343/4, 346. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 41, 41/11.
mednarodna zaščita - pravni interes za pritožbo - samovoljna zapustitev azilnega doma - implicitni umik pravnega sredstva - skladnost ZMZ z Direktivo 2013/32/EU
Tožnik očitno nima namena prositi oziroma počakati do pravnomočnega zaključka postopka mednarodne zaščite, saj je samovoljno zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil ter s tem kršil svoje obveznosti po ZMZ. Zato je Vrhovno sodišče zaradi pomanjkanja pravnega interesa njegovo pritožbo zoper izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS-1 niso urejena, kot nedovoljeno zavrglo. Po določbi četrtega odstavka 343. člena ZPP pritožba namreč ni dovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - revizija dovoljena po zakonu - pravice iz pokojninskega zavarovanja
V tej zadevi gre za socialni spor zaradi priznanja pravic iz pokojninskega zavarovanja. V skladu s 4. točko 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih je revizija vselej dovoljena v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva. Navedeno pomeni, da je v tem sporu revizija dovoljena že na podlagi zakona, zato tožnik v tem sporu nima ne pravne podlage, ne pravnega interesa za vložitev predloga za dopustitev revizije.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - nepopoln predlog
Tožnik v predlogu za dopustitev revizije uveljavlja zgolj obstoj bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ne da bi pri tem natančno in konkretno navedel sporno pravno vprašanje, okoliščine, ki kažejo na pomembnost prekršenega pravnega pravila. Tožnik tudi ni ustrezno izkazal obstoja sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odstopala odločitev sodišča druge stopnje.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti – druga odločba - pripor
Po vložitvi obtožnice je zahteva za varstvo zakonitosti dovoljena le zoper sklep, s katerim sodišče podaljša pripor obdolžencu, zoper katerega je bil še pred vložitvijo obtožnice odrejen pripor, in je v obtožnici predlagano, naj se mu pripor podaljša, ne pa tudi zoper sklepe, s katerimi senat po preteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu na podlagi preizkusa, ali so še dani razlogi za pripor, ugotovi, da so razlogi za pripor še podani (drugi odstavek 207. člena ZKP).
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - pogoji za dopustitev revizije - nepopoln predlog
Formalnim pogojem predlagatelj ni zadostil, ker ni navedel okoliščin, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja. Posledično je predlog nepopoln in ga je sodišče na podlagi določbe šestega v zvezi s četrtim odstavkom 367b. člena ZPP zavrglo.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - telesna okvara - uporaba zakona
Revizija se dopusti glede vprašanja, kateri predpis je v obravnavani zadevi odločilen za materialnopravno presojo o pravici tožnice do invalidnine za telesno okvaro.
Po določilu prvega odstavka 20. člena Ustave Republike Slovenije
se sme oseba, za katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, pripreti samo na podlagi odločbe sodišča, kadar je to neogibno potrebno za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi. Pri odločanju o odreditvi pripora mora sodišče upoštevati splošno ustavno načelo sorazmernosti, ki je tudi izrecno vgrajeno v besedilo 20. člena Ustave. Sodišče je tako vselej, ko odloča o odreditvi pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti dolžno pretehtati tudi: a) ali je tak poseg nujen, ker varnosti ljudi ni mogoče zagotoviti z blažjimi sredstvi ter b) ali je v konkretnem primeru varnost ljudi ogrožena do te mere, da odtehta poseg v obdolženčevo pravico do osebne svobode (načelo sorazmernosti v ožjem pomenu). Tudi po določbi drugega odstavka 192. člena ZKP mora sodišče pri izbiri ukrepa upoštevati, da ne uporabi strožjega ukrepa, če se da isti namen doseči z milejšim.
Že odrejen pripor ne more biti znova ali dodatno odrejen. Nov priporni razlog se lahko uveljavi s podaljšanjem pripora iz dodatnega pripornega razloga.
Temeljni pogoj za odreditev oziroma podaljšanje pripora, t. j. zaključek o obstoju utemeljenega suma, zato ker je bila zadeva vrnjena v fazo preiskave, ni omajan.