Tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni ugovarjala obrestni meri. Sodišče je bilo zato dolžno presoditi obrestno mero samo z vidika razlogov za ničnost. Ker predpisi o obrestni meri niso prisilne narave in ker pogodbena obrestna mera sploh ni omejena z nobenim predpisom, pride v poštev samo presoja, ali so bile z dogovorjeno obrestno mero kršena načela morale.
Niti zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91 in 12/92), niti kakšen drug zakon ne daje podlage za začasno priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Zakon pri določanju pogojev za pridobitev te pravice ne razlikuje med zakonitim in nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja, saj zakonito prenehanje predpostavlja. V primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ima zavarovanec zagotovljeno sodno varstvo po delovnopravnih predpisih, s tem pa posredno tudi socialno varnost.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS01135
ZOR člen 460, 510.ZIKS člen 145.
odgovornost za pravne napake (varstvo pred evikcijo) - pravne napake - prodaja tuje stvari - zaplemba - vrnitev zaplenjenega premoženja
Za prodajo stvari, obremenjene s pravnimi napakami (508. člen in sledeči ZOR), gre samo tedaj, kadar ima na predmetu prodaje nekdo tretji kakšno pravico v trenutku prodaje. Zaplenjeno premoženje se vrača samo po 145. čl. ZIKS.
ZPP (1977) člen 23, 23/3. ZDSS člen 68, 68/1, 71, 71/2.
spor o pristojnosti med rednim in samoupravnim (delovnim) sodiščem
Po določbi 1. odstavka 68. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih se sicer v zadevah, ki jih do uveljavitve zakona o delovnih in socialnih sodiščih (13.5.1994) prejmejo sodišča združenega dela, postopek nadaljuje po navedenem zakonu, če še ni bila izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, vendar pa je v 2. odstavku 71. člena zakona predvideno, da se postopek v zadevah zaradi nepogodbene odgovornosti za škodo, ki je nastala na delu in ki je bil začet pred uveljavitvijo zakona, nadaljuje do pravnomočnosti pred pristojnim delovnim sodiščem v skladu z določbo 68. člena zakona.
ZDen člen 3, 3/1-27, 44. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (Uradni list RS, št. 16/92).ZUP člen 209, 209/2, 245, 245/2.
Vrednost podržavljenih kmetijskih zemljišč se določa na podlagi 44. člena ZDen in na njegovi podlagi izdanega odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije.
ukrep gradbenega inšpektorja - investitor kot pasivna stranka - sosed (ni stranka) v inšpekcijskem postopku
V inšpekcijskem postopku, ki se uvede zoper investitorja, ki gradi objekt brez veljavnega gradbenega dovoljenja, investitorjev sosed nima pravice, da se postopka udeležuje kot prizadeta stranka.
Če ugotovi sodišče drugačno pravno podlago tožbenega zahtevka od tiste, ki jo zatrjuje tožnik in svoje stališče glede ugotovljene pravne podlage obrazloži, izostanek razlogov, zakaj pravna podlaga, ki jo zatrjuje tožnik, ni podana, ni bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP
Tožeča stranka z uveljavljanjem nove dejanske in pravne podlage v revizijskem postopku ne more uspeti, ker je to sprememba tožbe, ki je dovoljena samo do konca glavne obravnave.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - dejansko nebivanje v Sloveniji - kršitev pravil postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Če upravni organ v odločbi ne ugotovi, kdaj, zakaj in koliko časa je bila stranka odsotna iz Republike Slovenije, ni mogoča presoja o tem, ali stranka v Republiki Sloveniji dejansko živi (40. člen zakona o državljanstvu Republike Slovenije).
stalno prebivanje tujca v Sloveniji - postopek za izdajanje dovoljenja - pogoji
Zakon o tujcih (Ur.l. RS, št. 1/91-I) nima določbe, s katero bi bilo urejeno izdajanje dovoljenj za stalno prebivanje osebam, ki so kot državljani drugih republik prebivale na območju Republike Slovenije na podlagi prijave stalnega oziroma začasnega prebivališča. Vendar po mnenju sodišča to še ne pomeni, da gre v primeru, kot je tožnikov, za pravno praznino, ki bi jo bilo treba premoščati z ekstenzivno razlago predpisov.
pridobitev - državljan druge republike - oficir nekdanje JA - nevarnost za državo - prosti preudarek
Nevarnost za Republiko Slovenijo je pomenila že sama narava in obseg tožnikovega dela med agresijo na Republiko Slovenijo in po njej, ker je načeloval kadrovskemu oddelku Ljubljanskega XIV. korpusa bivše JA in med drugim kadroval tudi za varnostno službo JA. Dejansko stanje zato ni nepopolno ugotovljeno, če tožena stranka ni posebej ugotavljala in navedla konkretnih dejanj v smeri delovanja zoper interese Republike Slovenije in njeno osamosvojitev.