Bistvene kršitve določb pravdnega postopka se upoštevajo in obravnavajo le v mejah razlogov, ki so z revizijo izrecno uveljavljeni. Toženec je s tem revizijskim očitkom v resnici le hotel dati zakonito zunanjost pravi vsebini revizijske graje, tj. nedovoljenemu (3. odst. 385. člena ZPP) poskusu izpodbijanja dejanske podlage obravnavane pravnomočne sodbe.
Če je očetovstvo po spoznanjih bioloških ved dokazano - kar izhaja iz povzetih odločilnih dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, je materialno pravo pravilno uporabljeno, če je uveljavljeno očetovstvo ugotovljeno s sodbo.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji po 25.6.1991 - zamenjava stanovanj z območja R Slovenije in bivše jugoslovanske republike (prejšnje stanovanje v drugi državi) - ničnost - nezakonita vselitev
Pogodba o zamenjavi in soglasje k njej sta po 25.6.1991 nična, če gre za stanovanje na območju več držav (prejšnjih republik).
Če vročilnice, s katero se vroča odločba, izdana v upravnem postopku, ne podpiše stranka, na katero se odločba nanaša, in če vročitev ni opravljena po določbah 87. člena zakona o splošnem upravnem postopku, ni mogoče šteti, da je bila odločba vročena stranki.
Ker se na območjih, ki se urejajo s PUP lokacijsko dovoljenje izda v skladu s pogoji in merili PUP, mora biti iz lokacijske dokumentacije razvidno, ali so bili pri njeni izdelavi upoštevani vsi pogoji in merila, določena v PUP.
pridobitev z naturalizacijo - državljan druge republike - obvladanje slovenskega jezika - potrdilo vladne komisije
Izpolnjevanje zakonskega pogoja za pridobitev državljanstva z naturalizacijo, da prosilec obvlada slovenski jezik, se lahko dokazuje samo s potrdilom strokovne komisije, ki jo imenuje vlada RS.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba komande garnizije (stanovanjskega organa JLA) po 25.6.1991 - nezakonita vselitev (zamenjava) - stanovanjska pravica na prejšnjem stanovanju - pridobljene pravice
Upoštevati je treba, da je toženka po ugotovitvah sodišča druge stopnje pred preselitvijo v sporno stanovanje zasedala drugo stanovanje iz vojaškega stanovanjskega sklada. Tožeča stranka v takem primeru ne more uspešno zahtevati brezpogojne izpraznitve stanovanja, ampak le vzpostavitev prejšnjega stanja, to je izpraznitev sedanjega stanovanja ob pogoju, da zagotovi tudi glede toženkinih stanovanjskih pravic stanje, kakršno je bilo pred izdajo nove dodelitvene odločbe. Če tožeča stranka v tožbi ni ponudila toženki ob izselitvi preselitve v prejšnje ali temu primerno stanovanje, zaradi tega ni pogojev za zavrnitev zahtevka, kot je to storilo sodišče druge stopnje. Izpraznitvenemu zahtevku je možno ugoditi delno tako, da sodišče določi pogoje, ob katerih ga je mogoče izvršiti.
V premoženjskopravnih sporih iz 2. in 3. odst. 382. člena ZPP ni revizije, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela sodbe ne presega zneska, navedenega v tej zakonski določbi - in sicer navedenega v noveliranem besedilu te zakonske določbe, ki je veljalo tedaj, ko se je spor začel (tako po prehodnih določbah novel ZPP ur. l. SFRJ 74/87 - 20/90 in Ur. l. RS 55/92), oz. v primeru sporov, ki so se začeli pred 27.11.1982, pa v njih ni bila izdana odločba sodišča druge stopnje najpozneje 26.11.1982, mejnega zneska, uveljavljenega z novelo ZPP 69/82 (tj. 50.000 tedanjih din, sedaj 0,50 sit - 11. člen te novele ZPP).
razpolaganje z vojaškimi stanovanji po 25.6.1991 - zamenjava stanovanj z območja R Slovenije in bivše jugoslovanske republike (prejšnje stanovanje v drugi državi) - ničnost - nezakonita vselitev
Pogodba o zamenjavi vojaškega stanovanja, sklenjena po 25.6.1991 je nična, če je sklenjena za stanovanji na območju različnih držav. Enako velja za soglasje vojaškega stanovanjskega organa.
ukrep veterinarskega inšpektorja - plačilo odškodnine za pobite živali - upravna stvar - sodišče kot stvarno pristojni organ za odmero odškodnine
Zoper odločbo veterinarskega inšpektorja o zavrnitvi zahtevka za plačilo odškodnine za pobite živali po odredbi veterinarskega inšpektorja ni dovoljena pritožba glede na določbo 4. odstavka 27. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali.
Ker stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 18/91-I in 34/92) pojma poslovnega prostora ne opredeljuje, je za vsebinsko presojo o tem, ali so določeni prostori poslovni prostor ali ne, potrebno uporabiti zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74 in 34/88).
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba komande garnizije (stanovanjskega organa JLA) po 25.6.1991 - nezakonita vselitev (zamenjava) - stanovanjska pravica na prejšnjem stanovanju - pridobljene pravice
Sodišče druge stopnje s svojo odločitvijo, da mora tožeča stranka tožencu pred njegovo izselitvijo dati na razpolago njegovo prejšnje manjše stanovanje, ni kršilo določbe 2.čl. ZPP, po kateri odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov. Tožbenemu zahtevku na izpraznitev in izročitev stanovanja je bilo na ta način delno ugodeno v okviru podrejenega pritožbenega predloga tožeče stranke. Toženec nima prav, ko meni, da taka sodba ne veže strank in da bi tako ostal brez varstva.
Tožencu je mogoče naložiti izselitev iz nezakonito dodeljenega stanovanja le, če mu je pri tem zagotovljena stanovanjska zaščita, ki ustreza stanovanjskim razmeram pred dodelitvijo.
poslovni prostor - vrnitev v last - pogoji - prostori izvzeti iz nacionalizacije
Odločba, izdana na zahtevo bivše solastnice, katero je izdal organ, na katerega so prešle pristojnosti komisije za nacionalizacijo, ima po vsebini značaj dopolnilne odločbe k odločbi o izvzetju iz nacionalizacije. Zato ne gre več za podržavljeno premoženje in ni podlage za denacionalizacijo.
ZPP (1977) člen 423, 423/3, 425, 425/1.ZNP člen 37.
obnova postopka - pravočasnost
Po 30. členu Zakona o nepravdnem postopku lahko udeleženci vlagajo pravna sredstva tudi, če niso sodelovali v postopku na prvi stopnji, kolikor imajo za to pravni interes. Tak udeleženec mora vložiti pravno sredstvo v roku, ki velja za udeleženca, kateremu je bila izpodbijana odločba najkasneje vročena. Izjemoma upošteva sodišče pravno sredstvo, vloženo po poteku tega roka, če ga je prejelo, preden je odločilo o pravočasno vloženem pravnem sredstvu drugega udeleženca. Roki za vložitev predloga za obnovo postopka so določeni v Zakonu o pravdnem postopku, ki se smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku (37. člen ZNP). Kot sta pravilno ugotovili sodišči prve in druge stopnje, je M.S. vložil predlog prepozno, saj je ob vložitvi predloga dne 14.6.1993 preteklo več kot pet let, odkar je dne 6.1.1987 postal pravnomočen sklep o določitvi imetnika stanovanjske pravice z dne 4.11.1986.
pridobitev državljanstva z naturalizacijo - pogoji - trajni vir dohodkov
Oseba, ki želi pridobiti državljanstvo po 10. členu ZDS mora imeti take trajne vire dohodkov, da ti zadoščajo za preživljanje vseh oseb, ki jih je dolžna preživljati.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - zamenjava stanovanj - preselitev v enakovredno stanovanje - pravni interes za izpraznitev pozneje dodeljenega stanovanja
Dodelitev vojaškega stanovanja po 25.6.1991 ni zakonita. Če pa sta prejšnje in sedanje stanovanje enakovredni (obe imata tri sobe in pol), bi tožeča stranka morala izkazati pravni interes za izpraznitev pozneje dodeljenega stanovanja.
Če je tožeča stranka toženi priznavala stanovanjsko pravico, je s tem pokazala, da je naknadno odobrila odločitev svoje pravne prednice. Toženec je tako pridobil stanovanjsko pravico na spornem stanovanju s konkludentnim dejanjem tožeče stranke.
V osnovo za dohodnino se všteva letni znesek bruto OD, zmanjšan za plačane prispevke za socialno varnost. Podatke o višini bruto OD in višini plačanih prispevkov mora v davčni napovedi navesti davčni zavezanec. Če pa davčni zavezanec podatkov o plačanih prispevkih v davčni napovedi ne navede, ker jih od delodajalca ni dobil, jih mora v ugotovitvenem postopku ugotoviti davčni organ tako, da jih zahteva od delodajalca, po potrebi pa tudi od drugih organov, ki so dolžni davčnemu organu na njegovo zahtevo dati podatke, ki so potrebni za odmero dohodnine.
davek iz dejavnosti - odmera - vrstni red odmere davkov - dohodnina
Iz smisla in namena 5. alinee 6. člena zakona o dohodnini izhaja, da mora davčni organ odmeriti davek iz dejavnosti pred odmero dohodnine. Ni potrebno, da bi bila odločba o odmeri davka iz dejavnosti dokončna oz. pravnomočna pred izdajo odločbe o dohodnini.