stanovanjska in poslovna zgradba - kulturni spomenik - stvarno pristojni organ
Ministrstvo za kulturo je pristojno za denacionalizacijo tudi tistega dela zgradbe, ki je kot celota razglašena za kulturni spomenik, v katerem so bili poslovni prostori podržavljenega zasebnega podjetja. Republiški upravni organ, ki v denacionalizacijskem postopku odloča na prvi stopnji, ni dolžan po končanem ugotovitvenem postopku pripraviti poročila.
pridobitev državljanstva - otrok staršev, ki so se odpovedali roditeljski pravici
Otrok, katerega starši so se odpovedali roditeljskim pravicam in obveznostim, je pravno brez staršev. Ker tudi posvojen ni bil, ga je za pridobitev državljanstva po 40. členu zakona potrebno obravnavati kot samostojno osebo, ker bi drugačno obravnavanje bilo v nasprotju s Konvencijo združenih narodov o otrokovih pravicah.
aktivna legitimacija občine za vložitev tožbe v zadevi dodelitve zemljišč iz komasacijskega sklada
Ker se v postopku delitve zemljišč iz komasacijskega sklada odloča le o pravicah in obveznostih komasacijskih udeležencev in se z odločitvijo ne posega v nobeno samoupravno pravico občine, občina ni aktivno legitimirana za sprožitev upravnega spora zoper odločbo o razdelitvi.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine za otroka - upoštevanje otrokovih dohodkov
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da mladoletni sin prejema štipendijo 4.354,00 SIT mesečno, in da občasno dela v gostilni, je sodišče druge stopnje pri določitvi zneska preživnine pravilno upoštevalo tudi otrokove dohodke, kar ima za posledico ustrezno nižjo preživninsko obveznost staršev.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - neobrazložena odločba
V obrazložitvi odločbe o zavrnitvi vloge za sprejem v državljanstvo RS je treba navesti dejstva in razloge, s katerimi se zaključuje, da bi pridobitev državljanstva pomenila nevarnost za varnost in obrambo države.
ukrep upravnega organa - sklep, naj občina sklene najemno pogodbo - akt poslovanja
Sklep, ki ga je sprejel organ občine, da je občina kot lastnica stanovanja dolžna po stanovanjskem zakonu skleniti najemno pogodbo, je akt poslovanja in ne upravni akt.
pravni posel sklenjen zaradi sile, grožnje ali zvijače državnega organa
Stališče prvostopnega in drugostopnega sodišča, da so podlaga za denacionalizacijo po 5. členu Zakona o denacionalizaciji (Ur.l. RS 27/91; v nadaljevanju ZDen) lahko le tisti pravni posli, ki so bili sklenjeni v času veljavnosti predpisov, zajetih v 3. in 4. členu ZDen, je materialnopravno pravilno. V spornem primeru je bila sklenjena pogodba namesto razlastitve dne 20.5.1975, ko je veljal Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe - Ur.l.SRS 27/72 in 29/72. Tega predpisa pa po nadaljnjih pravilnih ugotovitvah obeh sodišč ni mogoče uvrstiti v časovni okvir, kot ga določata določbi 3. in 4. člena ZDen. Zahtevek predlagateljev za denacionalizacijo nepremičnin, ki so na podlagi navedene pogodbe, sklenjene namesto razlastitve, prešle v družbeno lastnino v letu 1975, je bil zato pravnomočno pravilno zavrnjen.
Tolar je v R Sloveniji uveden kot zakonito plačilno sredstvo z zakonom o uporabi denarne enote RS (Uradni list RS, št. 17/91). Zakon bi bil kršen, če sodišče v tem primeru ne bi izreklo sodbe v tolarjih.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - zamenjava stanovanj - soglasje RS k zamenjavi na podlagi konkludentnih dejanj
Toženca sta se pred sklenitvijo pogodbe o zamenjavi stanovanj pozanimala pri NN, pristojnem delavcu za vojaška stanovanja pri občini ..., ali lahko zamenjata svoje prejšnje stanovanje za sporno stanovanje. Navedeni delavec je od vodje oddelka za stanovanjske zadeve pri Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije izvedel, da ni nobenih ovir za zamenjavo stanovanj, če toženca sama najdeta enakovrstno stanovanje; ker sta bili obe stanovanji iz vojaškega stanovanjskega sklada sta toženca na podlagi zagotovila NN, da je ob teh pogojih zamenjava mogoča, utemeljeno štela, da lahko svoje prejšnje stanovanje zamenjata za sporno stanovanje.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti med rednim in delovnim sodiščem - zahteva na izpolnitev pogodbe o zaposlitvi
V sporu gre torej za problem v zvezi z izplačilom nadomestila zaradi prepovedi konkurence, oziroma za izpolnitev pogodbe o zaposlitvi. Ni pravilno predlagateljevo stališče, da je zaradi vsebine spora, to je izpolnitev pogodbe, stvarno pristojno redno sodišče. Vprašanje plače in nadomestila je ena izmed bistvenih sestavin pogodbe o zaposlitvi. Zato gre med strankama za delovni spor.
lastninska pravica - pridobitev - priposestvovanje nepremičnine - priposestvovalna doba
Dobroverni posestnik nepremične stvari, na kateri ima nekdo drug lastninsko pravico, pridobi lastninsko pravico s priposestvovanjem po preteku dvajsetih let (4. odstavek 28. člena ZTLR). Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili za to pravdo odločilna dejstva: pravni prednik tožeče stranke je pričel sporno parcelo uživati 1961. leta; po njegovi smrti so vinograd naprej nemoteno uživali tožniki; leta 1982 je potekla 20 letna priposestvovalna doba; pravni prednik in tožniki so ves čas menili, da je parcela njihova in vinograd uživali ter vanj vlagali, ne da bi jim toženka uživanje v tem času branila. Na podlagi takega dejanskega stanja je sodišče prve in druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - ravnanje predstavnikov kmetijske zadruge
Vse okoliščine konkretnega primera kažejo, da sta sodišči upravičeno ocenjevali ravnanja predstavnikov kmetijske zadruge enako, kot bi šlo za ravnanje državnih organov oziroma predstavnikov oblasti, saj so delovali pod videzom izvrševanja pooblastil državnega organa. Tako ni mogoče pritrditi reviziji, da sta sodišči preširoko razlagali določbo 5. člena Zakona o denacionalizaciji.
Pri ugotavljanju, če je šlo za odplačno ali neodplačno podržavljeno premoženje, sta sodišči pravilno uporabili podzakonske predpise, ki so bili izdani na podlagi Zakona o denacionalizaciji.
ZDen člen 4, 5. Zakon o razlastitvi (Ur.l. SFRJ št. 12/57, 53/62, 13/65).
pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe z dne 19.4.1966 je veljal Zakon o razlastitvi (Ur.l. SFRJ št. 12/57, 53/62 in 13/65). Z ustavno določbo o pravični odškodnini je bil ta Zakon o razlastitvi vsklajen šele s spremembo, objavljeno dne 7.2.1968 v št. 5/68. Pri takem položaju je bila pogodba z dne 19.4.1966 sklenjena v času, ki ga pokriva določba 4.čl.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - zamenjava stanovanj
Sodišči prve in druge stopnje sta zavzeli zmotno materialnopravno izhodišče, ko sta zaključili, da je v spornem primeru pomembno le to, da je odločba Komande garnizona ... oz. pogodba o zamenjavi stanovanj z dne 8.8.1991 nezakonita in da ne more predstavljati ustreznega pravnega naslova za bivanje toženca v spornem stanovanju; zato nista upoštevali okoliščin, ki so po toženčevem zatrjevanju nastopile že pred 25.6.1991. V ponovljenem postopku bosta sodišči zlasti morali oceniti sklep Komande garnizona z dne 31.10.1989, ki naj bi tudi predstavljal podlago za vselitev v sporno stanovanje oz. celotno ravnanje organov JLA in ravnanje obeh imetnikov stanovanjske pravice, ki sta menjala stanovanji - zlasti, ali se je prejšnji imetnik stanovanjske pravice na spornem stanovanju izselil oz. toženec vselil v sporno stanovanje pred 25.6.1991 in ali je bila res tudi plačana kupnina za sporno stanovanje že pred navedenim datumom. Nato bo potrebno znova presoditi, če je bilo razpolaganje s spornim stanovanjem zakonito.
ZPP (1977) člen 350, 351, 351/1, 382, 382/1, 399.ZPod člen 6 - 11, 13, 14.
pravočasnost revizije - brzojavna revizija - ustanovitev podjetja - odgovornost za obveznosti ustanovitelja
1. Obrazložitev k brzojavni reviziji je tožena stranka vložila že po poteku revizijskega roka. Zato revizijsko sodišče obrazložitve k brzojavni reviziji ni moglo upoštevati. Brzojavna revizija tožene stranke namreč vsebuje vse, kar je potrebno za njeno obravnavanje in torej ni nepopolna revizija (350. člen in 1. odst. 351. člena ZPP v zvezi z 399. členom ZPP).
2. V spornem primeru tožena stranka ne odgovarja za obveznosti izdajatelja sporne številke revije, saj je med pravnim naslednikom izdajatelja in pravnim prednikom tožene stranke obstajalo razmerje ustanoviteljstva, ko ustanovitelj ni prenehal obstajati, po dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje pa pravni prednik tožene stranke tudi ni prevzel nobenih obveznosti ustanovitelja na podlagi pogodbe.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - obveznost navedbe vrednosti spornega predmeta v tožbi
Tožeča stranka ni navedla vrednosti spornega predmeta ob vložitvi tožbe. Naknadna navedba vrednosti spornega predmeta nima vpliva na pravico do revizije.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - nedenarna terjatev - eventualna kumulacija (primarni zahtevek in podredni zahtevek)
Podredni zahtevek na plačilo denarnega zneska temelji na drugi dejanski in pravni podlagi kot primarni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Gre za samostojen zahtevek, katerega usoda je različna od primarnega zahtevka. Zato vrednost podrejenega zahtevka nima vpliva na vrednost spornega predmeta, na katerega se nanaša glavni zahtevek.
brezposelnost - denarno nadomestilo med brezposelnostjo - pravica vojaških oseb JLA do nadomestila - pogoji
Aktivne vojaške osebe po prenehanju službe v JLA nimajo statusa zavarovanca po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in zato nimajo pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo po tem zakonu.
sprememba lokacijskega dovoljenja - vinska klet - pogoji za spremembo
Sanitarni pogoji, med katere spadata tudi osončenje in približevanje k meji s sosedo, sta kriterija, ki sta sestavni in konstitutivni del lokacijske odločbe, če sta kot taka opredeljena v odloku o prostorskih ureditvenih pogojih.