pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - ravnanje predstavnikov kmetijske zadruge
Vse okoliščine konkretnega primera kažejo, da sta sodišči upravičeno ocenjevali ravnanja predstavnikov kmetijske zadruge enako, kot bi šlo za ravnanje državnih organov oziroma predstavnikov oblasti, saj so delovali pod videzom izvrševanja pooblastil državnega organa. Tako ni mogoče pritrditi reviziji, da sta sodišči preširoko razlagali določbo 5. člena Zakona o denacionalizaciji.
Pri ugotavljanju, če je šlo za odplačno ali neodplačno podržavljeno premoženje, sta sodišči pravilno uporabili podzakonske predpise, ki so bili izdani na podlagi Zakona o denacionalizaciji.
ZDen člen 4, 5. Zakon o razlastitvi (Ur.l. SFRJ št. 12/57, 53/62, 13/65).
pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe z dne 19.4.1966 je veljal Zakon o razlastitvi (Ur.l. SFRJ št. 12/57, 53/62 in 13/65). Z ustavno določbo o pravični odškodnini je bil ta Zakon o razlastitvi vsklajen šele s spremembo, objavljeno dne 7.2.1968 v št. 5/68. Pri takem položaju je bila pogodba z dne 19.4.1966 sklenjena v času, ki ga pokriva določba 4.čl.
pravni posel sklenjen zaradi sile, grožnje ali zvijače državnega organa
Stališče prvostopnega in drugostopnega sodišča, da so podlaga za denacionalizacijo po 5. členu Zakona o denacionalizaciji (Ur.l. RS 27/91; v nadaljevanju ZDen) lahko le tisti pravni posli, ki so bili sklenjeni v času veljavnosti predpisov, zajetih v 3. in 4. členu ZDen, je materialnopravno pravilno. V spornem primeru je bila sklenjena pogodba namesto razlastitve dne 20.5.1975, ko je veljal Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe - Ur.l.SRS 27/72 in 29/72. Tega predpisa pa po nadaljnjih pravilnih ugotovitvah obeh sodišč ni mogoče uvrstiti v časovni okvir, kot ga določata določbi 3. in 4. člena ZDen. Zahtevek predlagateljev za denacionalizacijo nepremičnin, ki so na podlagi navedene pogodbe, sklenjene namesto razlastitve, prešle v družbeno lastnino v letu 1975, je bil zato pravnomočno pravilno zavrnjen.
Tolar je v R Sloveniji uveden kot zakonito plačilno sredstvo z zakonom o uporabi denarne enote RS (Uradni list RS, št. 17/91). Zakon bi bil kršen, če sodišče v tem primeru ne bi izreklo sodbe v tolarjih.
lastninska pravica - pridobitev - priposestvovanje nepremičnine - priposestvovalna doba
Dobroverni posestnik nepremične stvari, na kateri ima nekdo drug lastninsko pravico, pridobi lastninsko pravico s priposestvovanjem po preteku dvajsetih let (4. odstavek 28. člena ZTLR). Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili za to pravdo odločilna dejstva: pravni prednik tožeče stranke je pričel sporno parcelo uživati 1961. leta; po njegovi smrti so vinograd naprej nemoteno uživali tožniki; leta 1982 je potekla 20 letna priposestvovalna doba; pravni prednik in tožniki so ves čas menili, da je parcela njihova in vinograd uživali ter vanj vlagali, ne da bi jim toženka uživanje v tem času branila. Na podlagi takega dejanskega stanja je sodišče prve in druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - zamenjava stanovanj - soglasje RS k zamenjavi na podlagi konkludentnih dejanj
Toženca sta se pred sklenitvijo pogodbe o zamenjavi stanovanj pozanimala pri NN, pristojnem delavcu za vojaška stanovanja pri občini ..., ali lahko zamenjata svoje prejšnje stanovanje za sporno stanovanje. Navedeni delavec je od vodje oddelka za stanovanjske zadeve pri Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije izvedel, da ni nobenih ovir za zamenjavo stanovanj, če toženca sama najdeta enakovrstno stanovanje; ker sta bili obe stanovanji iz vojaškega stanovanjskega sklada sta toženca na podlagi zagotovila NN, da je ob teh pogojih zamenjava mogoča, utemeljeno štela, da lahko svoje prejšnje stanovanje zamenjata za sporno stanovanje.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti med rednim in delovnim sodiščem - zahteva na izpolnitev pogodbe o zaposlitvi
V sporu gre torej za problem v zvezi z izplačilom nadomestila zaradi prepovedi konkurence, oziroma za izpolnitev pogodbe o zaposlitvi. Ni pravilno predlagateljevo stališče, da je zaradi vsebine spora, to je izpolnitev pogodbe, stvarno pristojno redno sodišče. Vprašanje plače in nadomestila je ena izmed bistvenih sestavin pogodbe o zaposlitvi. Zato gre med strankama za delovni spor.
ukrep upravnega organa - sklep, naj občina sklene najemno pogodbo - akt poslovanja
Sklep, ki ga je sprejel organ občine, da je občina kot lastnica stanovanja dolžna po stanovanjskem zakonu skleniti najemno pogodbo, je akt poslovanja in ne upravni akt.
aktivna legitimacija občine za vložitev tožbe v zadevi dodelitve zemljišč iz komasacijskega sklada
Ker se v postopku delitve zemljišč iz komasacijskega sklada odloča le o pravicah in obveznostih komasacijskih udeležencev in se z odločitvijo ne posega v nobeno samoupravno pravico občine, občina ni aktivno legitimirana za sprožitev upravnega spora zoper odločbo o razdelitvi.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine za otroka - upoštevanje otrokovih dohodkov
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da mladoletni sin prejema štipendijo 4.354,00 SIT mesečno, in da občasno dela v gostilni, je sodišče druge stopnje pri določitvi zneska preživnine pravilno upoštevalo tudi otrokove dohodke, kar ima za posledico ustrezno nižjo preživninsko obveznost staršev.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - neobrazložena odločba
V obrazložitvi odločbe o zavrnitvi vloge za sprejem v državljanstvo RS je treba navesti dejstva in razloge, s katerimi se zaključuje, da bi pridobitev državljanstva pomenila nevarnost za varnost in obrambo države.
izročilna pogodba - strinjanje dediča z izročitvijo - izročeno premoženje kot darilo
Če vrednost prevzetih in izvršenih obveznosti po izročilni pogodbi dosega ali celo presega vrednost izročenega premoženja, darila ni, s tem pa tudi ne nujnega deleža.
1. Neupoštevane so tudi tiste revizijske navedbe, ki se nanašajo na po mnenju tožene stranke podobne primere in nižje odškodnine. Vsak oškodovanec zase je poseben primer, ki mu gre odškodnina za njegovo prestano negmotno škodo v mejah kot jih (v danem primeru) določa 200.člen ZOR. Gre torej za zadoščenje, ki mora biti individualizirano v okvire t.j. medsebojna razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje, kar res oblikuje sodna praksa. Vendar to ne pomeni, da bi moralo sodišče upoštevati ob obravnavanju posameznega primera predložene sodbe v drugih zadevah (ne kot dokaz o vrsti oškodovančeve škode glede na druge in ne kot pravni vir).
2. Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.
stanovanjska in poslovna zgradba - kulturni spomenik - stvarno pristojni organ
Ministrstvo za kulturo je pristojno za denacionalizacijo tudi tistega dela zgradbe, ki je kot celota razglašena za kulturni spomenik, v katerem so bili poslovni prostori podržavljenega zasebnega podjetja. Republiški upravni organ, ki v denacionalizacijskem postopku odloča na prvi stopnji, ni dolžan po končanem ugotovitvenem postopku pripraviti poročila.
Podnajemna pogodba, ki jo je sklenila toženka s prejšnjo imetnico pravice uporabe na spornem stanovanju MM dne 20.1.1992, je bila sklenjena - brez soglasja tožnika - lastnika stanovanja (ugotovitve sodišča prve in druge stopnje) in zato v nasprotju z določbo 49. člena Stanovanjskega zakona. Najemna pogodba, ki jo je tožnik sklenil s toženko dne 6.5.1992, pa je bila po nadaljnjih dejanskih ugotovitvah obeh sodišč sklenjena za določen čas - do 30.6.1992. Zato se ob dejanskih ugotovitvah sodišč, da pogodba ni bila podaljšana, od tedaj dalje toženka nahaja v spornih prostorih brez ustreznega pravnega naslova - nezakonito (določilo 1. odst. 58. člena navedenega zakona). Tožnik je zato utemeljeno vložil tožbo na izpraznitev spornih prostorov (2.odst.58. člena SZ).
pridobitev državljanstva - otrok staršev, ki so se odpovedali roditeljski pravici
Otrok, katerega starši so se odpovedali roditeljskim pravicam in obveznostim, je pravno brez staršev. Ker tudi posvojen ni bil, ga je za pridobitev državljanstva po 40. členu zakona potrebno obravnavati kot samostojno osebo, ker bi drugačno obravnavanje bilo v nasprotju s Konvencijo združenih narodov o otrokovih pravicah.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - pogoji - dejansko neživljenje v Sloveniji - pojem dejanskega življenja v RS
Pogoj "in tukaj tudi dejansko živi" po 1. odstavku 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije izpolnjuje oseba, ki je v času po plebiscitu brez daljših prekinitev, zaradi okoliščin na njeni strani, ves čas živela v Republiki Sloveniji.
ZUN člen 54, 54/2, 55, 66, 66/2, 66/3.ZUP člen 209, 209/2.
lokacijsko dovoljenje - prizidek - pogoji - lokacijska dokumentacija v nasprotju z ZUN - kršitev materialnega predpisa - neobrazložena odločba
Lokacijska dokumentacija, ki nima obrazložitve nameravane gradnje in rešitev v zvezi z vplivi na okolje ter ostalih obveznih sestavin iz 55. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ne more biti podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja.