ZDRS člen 14, 14/1, 40, 40/4.ZUP člen 218, 218/1.URS člen 8. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 3, 8, 9.
pridobitev državljanstva - otrokova mladoletnost ob vložitvi vloge in polnoletnost ob izdaji odločbe - kršitev ustave, konvencije in materialnega predpisa
Če je bil otrok ob vložitvi vloge za sprejem v državljanstvo po 4. odstavku 40. člena ZDS mladoleten, tožena stranka pa ni rešila vloge v 60 dneh, temveč šele po preteku tega roka, ko je postal polnoleten in je njegovo vlogo zavrnila, ker ni izpolnjeval enega pogoja iz 1. odstavka 40. člena, so bile kršene ustavne pravice otroka in določbe Konvencije združenih narodov o pravicah otrok, da je v postopkih treba upoštevati predvsem pravice otrok, če sta oba starša pridobila državljanstvo RS. Določbe ustave (56. člen) in Konvencije združenih narodov o otrokovih pravicah imajo prednost pred določbami ZDS in sklicevanjem na načelo zakonitosti.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti - vodja zemljiške knjige
Dejstvo, da je tožeča stranka vodja zemljiške knjige pri temeljnem sodišču ..., enoti v ... ni tehten razlog v smislu 68. člena ZPP. Omenjeno okoliščino je predsednik temeljnega sodišča že ustrezno upošteval, ko je v okviru svojih pooblastil dodelil prvo zadevo na drugo enoto tega temeljnega sodišča. Nobenih ovir ni za dodelitev tudi druge zadeve drugi enoti v okviru istega temeljnega sodišča.
obrtno dovoljenje - razširitev obrtne dejavnosti - kršitev pravil postopka (nejasen izrek, izrek v nasprotju z obrazložitvijo)
Drugostopni organ je kršil pravila postopka, ker je meritorno odločil o pritožbi zoper odločbo prvostopnega organa, ne da bi predhodno odločil o pritožbi zoper odločbo, s katero je prvostopni organ zavrgel pritožbo kot nedovoljeno.
ZUS (1977) člen 39, 39/2.ZUP člen 159, 209, 209/2.
nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Dejstva in okoliščine, ki jih tožena stranka navaja (šele) v odgovoru na tožbo, so za odločanje o zakonitosti izpodbijane odločbe pravno irelevantna, saj upravnega ugotovitvenega postopka ni mogoče dopolnjevati z odgovorom na tožbo v upravnem sporu.
ZSR člen 60, 1, 1/2, 58.SZ člen 128, 128/2, 159, 159/2.
odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - prenehanje stanovanjskega razmerja - lastno stanovanje - stanovanje, ki je last uporabnika - neuporaba - redno zadovoljevanje potreb kot dolžnost
Namen 60. čl. ZSR (ki ga je v konkretnem primeru potrebno uporabiti za presojo o utemeljenosti odklonitve zahteve za nakup stanovanja - 2. odst. 128. čl. SZ) je bil, da imetnik stanovanjske pravice skupaj z uporabniki ne zaseda tujega stanovanja, če ima na razpolago primerno lastno stanovanje. Zato so bili podani pogoji za odpoved stanovanjskega razmerja ne le, če je bila stanovanjska hiša v lasti imetnika stanovanjske pravice, ampak tudi tedaj, če je bila v lasti uporabnika stanovanja.
Zatrjevani način uporabe spornega stanovanja (telefoniranje in prenočevanje v njem dva do trikrat mesečno) ne pomeni rednega zadovoljevanja stanovanjskih potreb v njem. Zato sta sodišči pravilno presodili, ko sta šteli, da nasprotna toženka spornega stanovanja ne uporablja v smislu ZSR.
Domačemu javnemu redu nasprotuje tuja sodna odločba, če višina in način obračuna zamudnih obresti od priznane glavnice v domači valuti ni v skladu s pravnim redom Republike Slovenije (91. čl. ZUKZ).
ZDRS člen 8, 8/1-8, 10, 40, 40/3.ZUP člen 4, 4/2, 7, 209, 209/3.
pridobitev - državljan druge republike - obsojena oseba - nevarnost za javni red - diskrecijska pravica - neobrazložena odločba
Odločba o zavrnitvi pridobitve državljanstva je pomanjkljiva, če je v njej samo pavšalno navedeno, da je bil prosilec že večkrat obravnavan in obsojen zaradi kaznivih dejanj in prekrškov zoper javni red in mir.
lastninska pravica - pridobitev - priposestvovanje nepremičnine - priposestvovanje dela parcele - mejni spor
Bistvena značilnost posesti je neposredna dejanska oblast nad stvarjo. Zato za priposestvovanje ne more biti edino odločilno stanje, ki bi izhajalo iz katastrskega načrta. Ali drugače, čeprav je po katastrskem načrtu javna pot - sedaj parc.št. 3239/1 - potekala po spornem delu zemljišča, to priposestvovanja le-tega ni avtomatično izključilo. Ko sporni del zemljišča po ugotovitvah izpodbijanih sodb v naravi nikoli ni bil del javne poti, njegovo priposestvovanje zaradi drugačnega katastrskega stanja ni moglo biti izključeno.
ZPP (1977) člen 374, 354, 354/2, 354/2-13.ZOR člen 200, 200/1, 200/2.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - pravica do zvišanja odškodnine za negmotno škodo po delni razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje na pritožbo tožene stranke - načelo prepovedi reformatio in peius
1. Iz preizkusa ustreznosti grajane valorizacije, ki jo je napravilo pritožbeno sodišče s pomočjo primerjave uradnega tečaja za DEM, ki je veljal ob prvi in drugi sodbi prvostopenjskega sodišča (takšno metodo je predlagal pritožnik), in s pomočjo izračuna zakonitih zamudnih obresti za isto obdobje, ni razvidno, da bi sodišče preseglo "pravnomočno linijo" iz prve sodbe sodišča prve stopnje.
2. Presoja višine odškodnine za negmotno škodo za lahko telesno poškodbo, ki jo je povzročil oče sinu.
Ni dovolj, da se odločba sklicuje na dejstva, ki naj bi izhajala iz spisu priloženih listin, ta dejstva morajo biti v odločbi navedena in obrazložena, ker sicer obrazložitev ni skladna z 209. členom ZUP.
lokacijsko dovoljenje - gradnja stanovanjskega objekta - procesna legitimacija za pritožbo - presoja položaja stranke glede na čas vložitve pritožbe - lastnik zemljišča - prejšnji lastnik
Vprašanje, ali ima določena oseba v upravnem postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja položaj stranke, je treba - kolikor gre za pritožbeni del postopka - presojati glede na njen pravni položaj, ki ga ima po materialnem pravu v trenutku vložitve pritožbe. V pritožbenem postopku se namreč odloča o pravilnosti postopka pred izdajo odločbe ter o pravilnosti in zakonitosti le-te.
Napačno je stališče tožene stranke, po katerem se to vprašanje presoja po stanju ob izdaji odločbe o pritožbi.
ZPP (1977) člen 350, 351, 351/1, 382, 382/1, 399.ZPod člen 6 - 11, 13, 14.
pravočasnost revizije - brzojavna revizija - ustanovitev podjetja - odgovornost za obveznosti ustanovitelja
1. Obrazložitev k brzojavni reviziji je tožena stranka vložila že po poteku revizijskega roka. Zato revizijsko sodišče obrazložitve k brzojavni reviziji ni moglo upoštevati. Brzojavna revizija tožene stranke namreč vsebuje vse, kar je potrebno za njeno obravnavanje in torej ni nepopolna revizija (350. člen in 1. odst. 351. člena ZPP v zvezi z 399. členom ZPP).
2. V spornem primeru tožena stranka ne odgovarja za obveznosti izdajatelja sporne številke revije, saj je med pravnim naslednikom izdajatelja in pravnim prednikom tožene stranke obstajalo razmerje ustanoviteljstva, ko ustanovitelj ni prenehal obstajati, po dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje pa pravni prednik tožene stranke tudi ni prevzel nobenih obveznosti ustanovitelja na podlagi pogodbe.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - obveznost navedbe vrednosti spornega predmeta v tožbi
Tožeča stranka ni navedla vrednosti spornega predmeta ob vložitvi tožbe. Naknadna navedba vrednosti spornega predmeta nima vpliva na pravico do revizije.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - nedenarna terjatev - eventualna kumulacija (primarni zahtevek in podredni zahtevek)
Podredni zahtevek na plačilo denarnega zneska temelji na drugi dejanski in pravni podlagi kot primarni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Gre za samostojen zahtevek, katerega usoda je različna od primarnega zahtevka. Zato vrednost podrejenega zahtevka nima vpliva na vrednost spornega predmeta, na katerega se nanaša glavni zahtevek.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - zamenjava stanovanj
Sodišči prve in druge stopnje sta zavzeli zmotno materialnopravno izhodišče, ko sta zaključili, da je v spornem primeru pomembno le to, da je odločba Komande garnizona ... oz. pogodba o zamenjavi stanovanj z dne 8.8.1991 nezakonita in da ne more predstavljati ustreznega pravnega naslova za bivanje toženca v spornem stanovanju; zato nista upoštevali okoliščin, ki so po toženčevem zatrjevanju nastopile že pred 25.6.1991. V ponovljenem postopku bosta sodišči zlasti morali oceniti sklep Komande garnizona z dne 31.10.1989, ki naj bi tudi predstavljal podlago za vselitev v sporno stanovanje oz. celotno ravnanje organov JLA in ravnanje obeh imetnikov stanovanjske pravice, ki sta menjala stanovanji - zlasti, ali se je prejšnji imetnik stanovanjske pravice na spornem stanovanju izselil oz. toženec vselil v sporno stanovanje pred 25.6.1991 in ali je bila res tudi plačana kupnina za sporno stanovanje že pred navedenim datumom. Nato bo potrebno znova presoditi, če je bilo razpolaganje s spornim stanovanjem zakonito.