KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20193
ZKP člen 427, 427-1, 427-2, 427-3, 420. KZS člen 45/3a, 133.
izreden preizkus pravnomočne sodbe - zloraba položaja ali pravic odgovorne osebe - odgovorna oseba
Vprašanje odgovorne osebe je dejansko in pravno vprašanje. Vodja finančno-računovodskega poslovanja je odgovorna oseba družbeno pravne osebe po a. točki 3. odstavka 45. člena KZ RS; ali je nekdo v konkretnem primeru odgovorna oseba, pa je tudi dejansko vprašanje, v katero pa vrhovno sodišče v postopku za izreden preizkus pravnomočne sodbe ne more posegati.
Ni pravne podlage za izdajo začasne odredbe po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij glede kmetijskih zemljišč, ki so v postopku denacionalizacije in ki jih ima kmetijska organizacija še naprej v uporabi.
pridobitev - državljan druge republike - pripadnik JA - dejansko nebivanje v Sloveniji
Za pripadnika bivše JA, ki je bil od 25.6.1991 dalje izven Republike Slovenije, ni mogoče šteti, da se je v tujini nahajal zaradi delovne obveznosti. Ta odsotnost iz kraja stalnega prebivališča ni posledica delovne obveznosti v RS.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - pravnomočno obsojena oseba - nevarnost za javni red - prosti preudarek - kršitev pravil postopka
Obrazložitev odločbe o zavrnitvi prošnje za pridobitev državljanstva je pomanjkljivo, če v njej ni konkretno navedeno, za kakšna kazniva dejanja in prekrške je bil prosilec obsojen, kdaj in kakšna kazen mu je bila izrečena.
Zakon o denacionalizaciji (Ur.l. RS, št. 27/91-1 in 31/93) upošteva kot dejansko podlago denacionalizacijske akte o podržavljenju, ki jih navaja v 3. in 4. členu, pri tem pa se ne spušča v njihovo utemeljenost in zakonitost. Upravni organ odloča v postopku denacionalizacije po dejanskem stanju, kakor izhaja iz javnih listin o podržavljenju.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Funkcija sodnika, ki jo opravlja ena od dedinj pokojne upravičenke na sodišču, ki je pristojno za reševanje te zadeve, predstavlja tehten razlog za postopanje po navedeni določbi ZPP.
Silobran v ZOR ni definiran. Kot razlog za razbremenitev odškodninske odgovornosti je prevzet iz kazenskega prava. Po 2. odstavku 9. člena KZ SFRJ je silobran tista obramba, ki je neizogibno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali od koga drugega istočasen protipraven napad. Silobran je prekoračen, če obstaja nesorazmerje med intenzivnostjo napada in obrambe oz. nesorazmerje med napadeno in branjeno dobrino. Vendar pa sorazmerja med napadom in obrambo ne gre pojmovati tako, da tisti, ki se brani, ne sme nikoli povzročiti hujše poškodbe od tiste, ki mu neposredno grozi. Vprašanje neizogibno potrebne obrambe je treba presoditi glede na konkretno stanje, zlasti pa glede na intenziteto napada ter glede na sredstva in možnosti, s katerimi napadeni v trenutku napada razpolaga.
ZPR člen 37, 37/2, 37/3. ZPD člen 72, 72/2, 72/1-3.
zahteva za sodno varstvo - varstveni ukrepi - obvezen odvzem predmetov
V 2. odstavku 72. člena zakona o prometnem davku je določen obvezen odvzem motornega vozila, s katerim je bil storjen prekršek po 3. točki 1. odstavka istega člena. Varstveni ukrep je torej možno izreči tudi v primeru, ko motorno vozilo ni last fizične osebe, ki je storila prekršek.
prvostopna odločba - dejansko in pravno stanje ob izdaji odločbe
Zakonitost in pravilnost prvostopne odločbe se presoja po dejanskem in pravnem stanju, kakršno je bilo ob izdaji odločbe. Spremembe v dejanskem in pravnem stanju, ki so nastale po izdaji prvostopne odločbe, ne morejo vplivati na njeno zakonitost ob izdaji.
izreden preizkus pravnomočne sodbe - kršitev obsojenčeve pravice do obrambe na glavni obravnavi - kršitev določb kazenskega postopka v pritožbenem postopku - dokazni predlog - odločitev o dokaznem predlogu - izvedenec psihiater
Nepravilna uporaba določb 5. odstavka 292. člena in 7. odstavka 357. člena ZKP v tem postopku pomeni kršitev pravic obrambe na glavni obravnavi, pomanjkljiva obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje, ki ni v skladu z določbo 1. odstavka 388. člena ZKP, pa kršitev določb kazenskega postopka v pritožbenem postopku.
Odločbo o prekršku, izdano na drugi stopnji, je mogoče po določbi čl. 202 točka 2 zakona o prekrških izpodbijati le, če je bila kaznovanemu izrečena denarna kazen nad 15.000,00 SIT. Ker je bila kaznovanemu izrečena denarna kazen 6.000,00 SIT, kar je nižja denarna kazen, kot je znesek nad 15.000,00 SIT denarne kazni, pri katerem bi kaznovani šele lahko vložil zahtevo za sodno varstvo, je moral senat Vrhovnega sodišča RS po čl. 204/II zakona o prekrških njegovo zahtevo zavreči kot nedovoljeno.
Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I) ne daje podlage za denacionalizacijo premoženja, ki je bilo podržavljeno po 7.a členu zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij (Uradni list FLRJ, št. 98/46 in 35/48).
ZPR člen 203/1, 203/2. ZO člen 56, 56/1-1, 56/1-6.
zahteva za sodno varstvo - razlogi - nepopolno ali zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Ali je elektrošok hladno orožje, je dejansko vprašanje, ki se lahko ugotavlja z vsemi dokaznimi sredstvi, ne le s strokovnim mnenjem. Čeprav zagovornik vlaga zahtevo za sodno varstvo iz razloga po 1. točki 203. člena ZPR, pa s tem, da ni bilo pribavljeno strokovno mnenje, izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, iz tega razloga pa zahteve za sodno varstvo ni mogoče vložiti.
Z izpodbijano sodbo je bilo odločeno o premoženjskopravnem sporu z nedenarnim zahtevkom (2. odstavek 382. člena ZPP). V takšnih sporih revizije ni, če v času vložitve tožbe v tožbi navedena vrednost spornega predmeta (2. odstavek 40. člena in 1. odstavek 35. člena ZPP) ni presegala tedaj določene mejne vrednosti za dovoljenost revizije.
Okoliščina, da ni mogoče ugotoviti pravega imena osebe glavnega storilca, ki se je izdajala pod drugim imenom, na dokazno vrednost dokazov, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje spoznalo za krivega pomagača, ne vpliva.
neupravičena pridobitev - zastaranje - kdaj začne zastaranje teči
Da bi zastaranje zahtevka iz neupravičene pridobitve lahko začelo teči mora postati jasno, da je pogodbeno ali kakšno drugo razmerje dokončno prenehalo. Vse dokler obstaja kakršnakoli pogodbena podlaga za medsebojne zahtevke strank, obogatitve oz. prikrajšanja ni.
Ko pogodbene določbe niso dovolj jasne, je treba uporabiti pravila razlage (2. odstavek 99. člena, 100. in 101. člen ZOR, v katerih so povzeta prejšnja pravna pravila razlage vsebovana v par. 914 ODZ in načelih, ki sta jih izoblikovali sodna praksa in teorija).
zahteva za sodno varstvo - razlogi - varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila
Republiški senat za prekrške ni prekršil zakona, ker je kaznovanemu izrekel varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila, saj je izrek tega ukrepa utemeljil s stopnjo alkohola v organizmu in glede na naravo kršitve. Primernosti izreka tega varnostnega ukrepa v zahtevi za sodno varstvo ni mogoče uveljavljati.