Predlogu za nasprotno izvršbo je mogoče ugoditi šele potem, ko je izvršilni naslov, na podlagi katerega je bila opravljena izvršba, pravnomočno razveljavljen. To pa pomeni, da je potrebno (po razveljavitvi izvršilnega naslova, na podlagi katerega je bil končan izvršilni postopek) počakati do ponovne pravnomočne odločitve sodišča prve stopnje.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoj - nevarnost - neznatna škoda - prepoved odtujitve nepremičnine
Dejansko stanje ni popolno ugotovljeno. Presoditi je treba, ali že sama vsebina predlagane začasne odredbe - prepoved prodaje stanovanja - ne kaže, da kaj več kot neznatna škoda upniku ne more nastati.
Pravni standard "zadnja mirna posest" pomeni tako dalj časa trajajoče posestno stanje sporne mejne površine, ki sta ga, preden je prišlo do spora o meji, prostovoljno spoštovala oba mejaša.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL00469
ZIP člen 14, 32, 467. ZPP (1977) člen 152, 158, 158/1, 164. ZPPSL člen 136.
umik predloga za začasno odredbo - stroški postopka - nastanek terjatve - začetek stečajnega postopka
Terjatev na povrnitev stroškov postopka nastane z izdajo odločbe, s katero sodišče o tem zahtevku odloči, ne pa takrat, ko stranki ti stroški nastanejo. Če upnik umakne predlog za začasno odredbo (na prepoved vnovčenja akceptnega naloga) zato, ker je z začetkom stečaja zoper njega postala nesmiselna (akceptnega naloga ni mogoče vnovčiti zaradi stečaja zoper zavezanca), mora dolžniku povrniti stroške postopka, saj so to stroški stečajnega postopka, do umika pa ni prišlo zato, ker bi dolžnik izpolnil upnikov zahtevek.
začasna odredba - postopek v pravdah zaradi motenja posesti
Dejansko stanje ni popolno ugotovljeno. Presoditi je treba, ali je potrebno restriktivno obravnavanje predloga, upoštevaje, da sam zakon ne predvideva posebne pritožbe zoper sklep, s katerim je predlogu za izdajo začasne odredbe ugodeno.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sestava sodišča - sodba na podlagi izostanka
Če mora po vrednosti spornega predmeta sodišče prve stopnje soditi v senatu, potem sodnik posameznik na prvem naroku za glavno obravnavo ne more izdati sodbe zaradi izostanka. Če jo izda, je storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki 2. odst. 354. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.
Določilo 2. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij - ZLPP o tem, da se ta zakon ne uporablja za podjetja, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, velja le za oblike lastninjenja, katere je za gospodarske javne službe uredil posebni zakon in sicer Zakon o gospodarskih javnih službah (Ur.l. RS št.
32/93 - v nadaljevanju ZGJS). Na upoštevanje tega predpisa napotuje 2.odst. 2. člena ZLPP, da se ZLPP uporablja tudi za gospodarske javne službe, če tako določi poseben zakon. Po določilu 2. odst. 69. člena ZGJS se obstoječa javna podjetja, ki opravljajo dejavnosti iz 68. člena (dejavnosti javne službe) samo z nepretežnim delom družbenega kapitala - lastninijo po zakonu, ki ureja lastninsko preoblikovanje podjetij.
taksa za zapuščino - odmera takse - lastninski certifikat
Nominalna vrednost lastninskega certifikata ne more predstavljati vrednosti zapuščine, od katere se plačuje zapuščinska taksa. Njene vrednosti trenutno ni mogoče določiti. Brez vrednosti pa ni, ker sicer dedinja ne bi predlagala izdaje dodatnega sklepa o dedovanju. V taki situaciji je treba uporabiti pojasnilo k tarifni številki 9 Zakona o sodnih taksah, kjer je pod točko a) navedeno, da sodišče ugotavlja vrednost, ki je odločilna za odmero povprečne takse po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga.
Če tožeča stranka v tožbi in njenem popravku navede sodišče in pravdne stranke, oblikuje zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, predloži dokaze in čeprav nekoliko zmedeno navede dejstva, na katera opira svoj zahtevek, je vloga sposobna za obravnavanje in se je ne sme zavreči.
ZIP člen 14, 35, 35/1. ZPP (1977) člen 109, 354, 354/1.
predlog za izvršno - nepopolna vloga - sedež dolžnika - zavrženje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če upnik v predlogu za izvršbo navede tisti naslov dolžnika, ki je vpisan v sodni register, pošta pa vrne sodišču pošiljko z zaznamkom, da je bil dolžnik o njej obveščen, a ni prišel ponjo, potem v predlogu ne manjkajo podatki, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi in ni podlage za poziv upniku, naj sodišču sporoči točen naslov dolžnika.
Najemnika stanovanjske hiše in zemljišča nista plačevala najemnine, zato sta odpoved najemne pogodbe in zahtevek za plačilo najemnine utemeljena. Obresti od posameznih obrokov najemnine - ker so obroki izraženi v tuji valuti - lahko tečejo le kot za devizne vloge na vpogled.
V rednem sodnem postopku je mogoče predlagati in izdati začasno odredbo, ki se nanaša na izdane odločbe v upravnem postopku v skladu z 263. členom ZIP in drugim odstavkom 1. člena ZIP.
Tožnik, ki je bil v priporu 83 dni, je upoštevaje razmere, v katerih je prestajal pripor ter dejstvo, da je o primeru pisalo dnevno časopisje, da se mu je zaradi psihične napetosti poslabšalo zdravstveno stanje, da je izgubil ugled in da gre za osebo, vajeno visokega standarda, upravičen do odškodnine 800.000,00 SIT.
Pravica do odškodnine po določbah XXXII poglavja ZKP gre le zaradi neutemeljeno odvzete prostosti. Izven tega okvira bi oškodovancu pripadala odškodnina le, če bi škodo povzročil sodnik s svojim nezakonitim ali nepravilnim delom. Zato tožnik, ki ne zatrjuje, da mu je bil potni list odvzet z nezakonitim ali nepravilnim delom sodnika, ne more zahtevati odškodnine, ki mu je zaradi tega nastala.
ZGD člen 394, 394/1, 456, 587. ZSReg člen 30, 30/1, 39, 39-2. ZN člen 68, 68/1, 68/2, 129. ZNP člen 150.
prenehanje družbo po skrajšanem postopku brez likvidacije - overjena izjava - overitev podpisa - notar
Overovitev podpisa se od overovitve izjave razlikuje po tem, da gre pri overovitvi podpisa za potrdilo delavca sodišča, da je stranka vpričo njega lastnoročno podpisala listino, dočim gre pri overovitvi izjave za potrdilo določenih dejstev, ki jih je upravičena oseba izjavila pred notarjem (oz. odvetnikom), ki je potrditev o dejstvih sestavil v obliki zapisnika.
Sodišče ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom (tj. tistim določbam, ki jih stranke s sporazumom ne morejo spremeniti). Takšen prisilni predpis je med drugim tudi določba 2. odst. 193. čl. ZPP, po kateri se tožba ne more umakniti po koncu glavne obravnave. Sodišče sodi na podlagi tistega dejanskega in pravnega stanja, kot je bilo ugotovljeno na koncu glavne obravnave. Torej gre za absolutno bistveno postopkovno kršitev, če je pri izdaji sodbe (oz. sklepa) sodelovala sodnica, ki ni sodelovala na glavni obravnavi.
ZSReg člen 30, 30/1. ZPP (1977) člen 111, 111/1, 111/2.
predlog za vpis v sodni register - nepopolna vloga - odprava pomanjkljivosti - sodni rok - podaljšanje roka
Rok za odpravo pomanjkljivosti predloga za vpis v sodni register je sodni rok, katerega dolžina pa je z zakonom omejena na 15 dni. Zato 15-dnevnega roka ni mogoče podaljšati.