mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prosti preudarek - ugotavljanje istovetnosti prosilca
Tožena stranka je pravilno ugotovila okoliščino, ki jo zahteva 1. alinea 1. odstavka 51. člena ZMZ, zaradi katere lahko začasno prosilcu omeji gibanje in tudi obrazložila, zakaj se je odločila za tak ukrep in zakaj meni, da je tak ukrep v tožnikovem primeru nujen.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 17, 17/2, 17/2-2, 27, 27/4. ZUP člen 133, 133/1. ZUS-1 člen 2, 2/1.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - zahtevek za dostop do informacij javnega značaja - vezanost na zahtevek
Med strankama ni spora o odločilnem dejstvu, da je tožnik svoj prvotni zahtevek za dostop do informacij javnega značaja opredelil kot zahtevo za „vpogled v zadnje aktualne študije“, na kar pravilno opozarja tožena stranka, ki je kot drugostopni organ na tak zahtevek stranke vezana pri odločanju o pritožbi v skladu z določilom 1. odstavka 133. člena ZUP v povezavi z 2. točko 2. odstavka 17. člena ZDIJZ in 4. odstavkom 27. člena ZDIJZ, po katerem se postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek (ZUP).
Ob upoštevanju 1. odstavka 2. člena ZUS-1, po katerem v upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, je pravilno tudi stališče tožene stranke, da (šele) v tožbi razširjenega zahtevka stranke (sedaj tožnika) pri presoji zakonitosti izpodbijane odločbe (tožene stranke kot drugostopnega organa v zvezi z odločitvijo o pritožbi zoper prvostopni akt) ni mogoče upoštevati, ker je postavljen šele v postopku upravnega spora.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 51/4, 55, 55/1, 55/1-6. ZUS-1 člen 40, 40/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu - prosti preudarek - sum zavajanja ali zlorabe postopka - ugotavljanje istovetnosti prosilca - begosumnost
Tožena stranka je pravilno sklepala, da bo le z omejitvijo gibanja tožniku na prostore Centra za tujce mogoče zagotoviti, da bo tožnik ostal na območju Republike Slovenije, dokler se ne bo ugotovilo njegove istovetnosti in dokler se bo odločilo o njegovi ponovni (drugi) prošnji za priznanje mednarodne zaščite, zlasti ob dejstvu, da je sam tožnik tudi na ustnem zaslišanju na glavni obravnavi navedel, da je bila Republika Italija njegova ciljna država z namenom, da v nadaljevanju poti obišče brata, ki prebiva v Berlinu.
DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - odbitek vstopnega DDV - sestavine računa
Dejansko stanje glede zaposlitve delavcev pri tožniku je ostalo nepopolno ugotovljeno oz. ni pojasnjeno do takšne mere, da bi bilo nesporno razvidno, da so delavci dejansko delali za tožnika kot njegovi zaposlenci, da jim je izplačeval plače ter da je šlo za prikrit posel med povezanima osebama. V tem delu je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita.
Glede odbitka vstopnega DDV niso izpolnjeni niti formalni pogoji za priznanje te pravice, saj sporni račun ne vsebuje obveznih relevantnih podatkov glede identifikacije vrste opravljenih storitev, zato ni potrebno ugotavljanje ali so izpolnjeni tudi ostali pogoji po nacionalnem pravu za priznavanje pravice do odbitka. Tožniku že iz tega razloga ne gre pravica do odbitka, ne glede na okoliščine, ki jih davčni organ navaja glede fiktivnosti posla. Če niso izpolnjeni formalni pogoji glede računov, se do drugih okoliščin glede pravice do odbitka, kot izhaja tudi iz sodne prakse SEU, niti ni potrebno opredeljevati.
agrarna skupnost - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti - pravice članov - istovetnost pravic
Po ZPVAS je organizirana agrarna skupnost pogoj za vrnitev premoženjskih pravic, odvzetih članom bivše agrarne skupnosti.
Izkazana mora biti istovetnost odvzetih, zahtevanih in vrnjenih pravic v istovetno urejeni ponovno vzpostavljeni agrarni skupnosti. V postopkih po ZPVAS se tako članom ponovno vzpostavljene in organizirane agrarne skupnosti lahko vračajo le tiste pravice in tisti obseg pravic, kot so bile odvzete članom nekdanje agrarne skupnosti.
S popravkom ne more za nazaj popravljati vsebine listine, ki je bila podlaga za ponovno vzpostavitev in organiziranje Agrarne skupnosti A. v drugem, že pravnomočno končanem upravnem postopku. Nepravilnosti, ki je nastala v postopku ponovne vzpostavitve agrarne skupnosti, namreč ni mogoče sanirati v postopku vračanja premoženjskih pravic članom. Zato člani sedanje Agrarne skupnosti A. niso aktivno legitimirani za zahtevo za vračilo premoženjskih pravic, kot je pravilno odločil drugostopenjski organ.
V konkretnem primeru predlog za obnovo postopka ne izpolnjuje pogojev, ki so taksativno navedeni v 1. točki 260. člena ZUP, saj v danem primeru ne gre za okoliščino, ki je obstajala že v času odločitve kmetijske inšpekcije. Ker je bil predlog za obnovo postopka zavržen, ni bilo podanih pogojev za odlog izvršitve odločbe do odločitve organa o obnovi postopka.
varstvo potrošnikov - ukrep tržnega inšpektorja - nepošteni pogodbeni pogoji - odstop od pogodbe - prepoved prodaje blaga
Obravnavanimi izdelki spadajo v blagovno skupino „posteljnina“ in so kljub osebni uporabi primerni za vračilo. Posledično tej ugotovitvi pa je dolžan prodajalec oblikovati pogoje prodaje tako, da potrošniku omogoči pravico do odstopa od pogodbe.
denacionalizacija - vračilo nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - funkcionalno zemljišče - določitev funkcionalnega zemljišča
Predložena dokumentacija omogoča sklep, da je bila celotna parcela 1035/21 v času svojega nastanka funkcionalno zemljišče k stavbi 1035/10, torej nova določitev funkcionalnega zemljišča ni bila potrebna.
podpora za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije - referenčni stroški - državna pomoč - pravilo de minimis
Če stroški proizvodnje električne energije, vključno z normalnim tržnim donosom na vložena sredstva, v napravah za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije ter s soproizvodnjo z visokim izkoristkom, presegajo ceno električne energije, ki jo je za tovrstno električno energijo mogoče doseči na trgu, se proizvajalcem za to električno energijo lahko dodelijo podpore.
Glede na določbe 110. člena ZIL-1 in dejstvi, ki niti nista sporni, da v naknadnem roku šestih mesecev iz prvega odstavka tega člena pristojbina za vzdrževanje patenta skupaj z zamudno pristojbino ni bila plačana in da je organ tožniku kot imetniku patenta tudi poslal opozorilo z vsebino, določeno v drugem odstavku tega člena, je organ o prenehanju predmetnega patenta mogel odločiti.
Sodišče ne sprejema kot utemeljenih tožbenih navedb, da naj bi tožnik v nalogu za plačilo z depozita ne bil dolžan navesti zneska, kot to določa Uredba o pristojbinah, pač pa naj bi bil organ dolžan, ne glede na znesek, naveden v nalogu, črpati vsa potrebna sredstva za vzdrževanja veljavnosti patenta, v smislu upoštevanja pravil in prakse EPO.
trošarina - trošarina za električno energijo - trgovec in prodajalec električne energije - energenti
Oprostitve plačila trošarine za električno energijo so taksativno navedene v drugem odstavku 55. člena ZTro, kjer pa se oprostitev nanaša zgolj na električno energijo, ki jo je proizvajalec proizvedel v mali elektrarni z močjo do 2 MW ter jo uporabil za lastno porabo. Tožnik pa ni proizvajalec električne energije, marveč trgovec in dobavitelj električne energije končnim odjemalcem ali drugim trgovcem.
izvedenec - sklep o postavitvi izvedenca - pravica do pritožbe
Posebna pritožba je dovoljena samo takrat, kadar je z zakonom izrecno tako določeno. V 116. členu ZUP/86 (ki je bil podlaga za izdajo sklepa o določitvi novega izvedenca, opredelitvi nalog izvedenca ter naložitvi plačila zneska stranki z interesom za stroške izvedenskega dela) ni določeno, da je zoper sklep, izdan po tej določbi, dovoljena posebna pritožba. To pomeni, da je možno odločitev, izpodbijati šele v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari.
ZEN člen 4, 23, 23/1. ZKGZ člen 8, 10, 10/1, 10/1-1, 11, 23, 23/1, 23/1-3, 23/2. ZV-1 člen 11. ZUP člen 179.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - zbornični prispevek - odmera prispevka - podatki iz uradne evidence - javna listina - skrajšani ugotovitveni postopek
Kot kmetijsko je šteti zemljišče, ki je po dejanski rabi v zemljiškem katastru evidentirano kot kmetijsko zemljišče. Za javne listine velja domneva, da so dejstva, ki se v listini potrjujejo, resnična. Stranka pa lahko dokazuje, da dejstva, ki so navedena v potrdilu, niso resnična. V tem smislu je tožnici treba dopustiti ugovarjanje dejanskega stanja v obsegu preverjanja pravilnosti podatka, vpisanega v zemljiškem katastru.
soglasje za postavitev obcestne varovalne ograje - stranka v postopku - dejanski interes - pravni interes
V času izdaje izpodbijanega soglasja kot tudi v času odločanja drugostopenjskega organa je veljala določba četrtega odstavka 50a. člena ZGO-1. Upoštevajoč navedeno zakonsko določbo je pravilno, da tožniki v postopku izdaje soglasja niso imeli položaja stranke. Položaja stranke v postopku izdaje predmetnega soglasja ravno tako niso mogli imeti na podlagi ZJC. Tožniki niso upravičene osebe, ki bi imeli aktivno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper soglasje, izdano investitorju. Zato je bila z izpodbijanim sklepom njihova pritožba utemeljeno zavržena. Izkazali so zgolj dejanski in ne pravni interes, zato niso podani pogoji za obnovo postopka iz 260. člena ZUP.
denacionalizacija - povrnitev vlaganj - povrnitev vlaganj v poslovni prostor - skrbnik za poseben primer
Tožnik je kot skrbnik za posebni primer po 67. členu ZDen dolžan poravnati morebitne obveznosti, ki lahko nastanejo zaradi in iz denacionaliziranega premoženja v okviru rednega upravljanja s premoženjem, da se to ohrani za dediče, kamor nedvomno sodi tudi plačilo odškodnine iz naslova povrnitve vlaganj po 25. členu ZDen, saj gre za dolg, ki je nastal iz oziroma zaradi vračila premoženja v postopku denacionalizacije. Pri tem tudi ni pomembno, da tožnik ni pooblaščenec vseh (do sedaj) ugotovljenih dedičev, saj je tožnik skrbnik denacionaliziranega premoženja, ki ga mora ohraniti kot dober gospodar za vse dediče, ne glede na to, ali jih zastopa ali ne. Zato je tožnik dolžan poravnati z odločbo določene letne obroke odmerjene odškodnine (v celoti), ki pa jih bo lahko v sorazmernem deležu (kolikor bo odpadlo na preostale ugotovljene dediče glede na to, da je tožnik eden izmed dedičev) izterjal v rednem sodnem postopku, če ne bo prišlo do njihovega prostovoljnega plačila.
Celotna predstavitev izdelkov utegne povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o nakupu, ki je sicer ne bi sprejel. Odločilni razlog za nakup so lastnosti izdelkov, ki so mu predstavljene in vzbujajo upanje, da izdelki vplivajo na telesno počutje in zdravstveno stanje. Pri tem je treba upoštevati tudi način prodaje – tožnik izdelke prodaja izven poslovnih prostorov in tako potrošnik nima možnosti izbire med istovrstnimi izdelki, ampak se za nakup odloča na podlagi tožnikove predstavitve. Glede na to, kaj lahko pričakuje od uporabe izdelkov, je zanje pripravljen plačati visoko ceno, kar lahko povzroči njegovo oškodovanje, saj izdelki nimajo lastnosti, kot jih je tožnik predstavil.
podpora za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov - sončna energija - finančna pomoč za tekoče poslovanje - referenčni stroški - znižanje nespremenljivega dela referenčnih stroškov - kršitve pravil postopka
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil znesek prejete subvencije za obravnavano proizvodno napravo, saj je kot pomoč, dodeljeno proizvodni napravi, nedvomno treba šteti tudi denarno pomoč, ki jo je tožnik pridobil zaradi izdaje gradbenega dovoljenja zanjo, torej za namene njene zakonite postavitve, in ne zgolj pomoč, pridobljeno za nakup naprave oziroma/in opreme.
Določbo 37. člena ZKme-1 je treba razlagati tako, da je datum odpreme odločbe enak datumu izdaje odločbe, ker se le na ta način lahko zadeve rešujejo hitro in v skladu s stališčem iz Poročevalca DZ. To pomeni, da je vročitev opravljena 20. dan od dneva odpreme, navedenega na odločbi, ki je enak datumu izdaje odločbe.