davek na dediščine in darila - stopnja obdavčitve - sestrična - bratranec
Za odločitev v obravnavani zadevi je relevanten le položaj, ki ga ima tožnica kot sestrična po določbah davčnih predpisov. Ta se, ko gre za obdavčitev, ne uvršča v III. dedni red, ki je v točki b) 8. člena ZDDD izrecno omejen na dede in babice, kar pomeni da tožnica ne more uveljavljati davčno ugodnejše obravnave (nižje davčne stopnje) na tej podlagi. S takšno razlago ni prizadeta vstopna pravica potomcev zapustnikovih starih staršev po določbah ZD, saj se z njo v pravico do dedovanja ne posega. Način zakonske ureditve pa je stvar zakonodajalca in sodišče za presojo njegove primernosti ni pristojno.
izvršba nedavčnih obveznosti - sklep o dovolitvi izvršbe - predmet izvršbe - izvršba na dolžnikova denarna sredstva
Glede na ugotovitev, da tožnik pri banki, na katero se je glasil prvotni sklep o izvršbi, nima več odprtega računa, je lahko pristojni organ nadaljeval izvršbo na drugo dolžnikovo premoženje, to je na denarna sredstva na transakcijskem računu, ki ga ima tožnik odprtega pri drugi banki.
ZZ člen 36. ZUTD člen 80. ZUS-1 člen 32, 36, 36/1, 36/1-2.
javni razpis - imenovanje direktorja javnega zavoda - generalni direktor Zavoda RS za zaposlovanje - obvestilo o izbiri - sodno varstvo - upravni spor - zavrženje tožbe - začasna odredba - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Iz določb ZZ in ZUTD izhaja, da je za imenovanje direktorja Zavoda RS za zaposlovanje pristojna Vlada - ta sprejme odločitev in izda oziroma pošlje predpisana obvestila prijavljenim kandidatom. Obvestilo o izbiri, ki ga je tožniku in ostalim prijavljenim kandidatom izdala razpisna komisija, torej ni obvestilo o izbiri iz 36. člena ZZ, predvsem pa nima njegovih pravnih učinkov. Šele z izdanim obvestilom iz 36. člena ZZ in njegovo vročitvijo prijavljenim kandidatom je namreč (dokončno) odločeno o izbiri in šele od takrat je mogoče zahtevati sodno varstvo.
Vsebinsko odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe je možno le, če tožba prestane predhodni preizkus, saj je le v tem primeru izkazana možnost, da tožnik s tožbo uspe in s tem potreba za zadržanje izvršitve oziroma za začasno ureditev stanja, ki je pogoj za izdajo začasne odredbe.
študent - podaljšanje statusa študenta - pogoji za podaljšanje statusa
Tožena stranka tožniku ni izdala negativne odločbe, ker bi štela, da ni nobene možnosti za podaljšanje statusa študenta, ampak zaradi tega, ker je štela, da razlog, ki ga je navedel tožnik, ni upravičen razlog; v odgovoru na tožbo pa temu dodaja, da je tožniku bil enkrat že podaljšan status, kar je pravno relevantno z vidika zakonske omejitve za podaljšanje statusa za največ eno leto. V odgovoru na tožbo organ sicer ne more dopolnjevati razlogov za izdajo odločbe, ki jih ni vključil v upravno odločbo, vendar pa ta napaka in pomanjkljivost v obrazložitvi izpodbijanega akta ni mogla vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve. Tožnik namreč v upravnem sporu ne zanika, da mu je bil enkrat že podaljšan status, kar je relevantno zaradi zakonske določbe, po kateri se statusu študenta lahko podaljša največ za eno leto.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - gradnja ograje
Predmetno gradbeno dovoljenje je bilo izdano za gradnjo nezahtevnega objekta. Kot izhaja iz gradbenega dovoljenja, je ograja, ki je visoka do 2,2 metra, postavljena na oporni zid, višine 0,3 do 0,5 metra, kar pomeni, da skupna višina ograje presega 2,2 metra. Višino ograje je treba meriti v celoti, torej skupaj s podpornim zidom, saj bi drugačna razlaga tega določila pomenila, da je višina ograje lahko poljubno določena, pač glede na višino podpornega zidu. Ker torej celotna ograja presega 2,2 metra, ne gre za nezahtevni objekt po 11. členu Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, zato niso podani pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt.
ZUS-1 člen 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZMZ člen 75, 75/4.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o zavrnitvi dokaznega predloga - zavrženje tožbe
ZMZ ne določa, da bi prosilec imel možnost vložiti tožbo zoper procesni sklep o zavrnitvi dokaznega predloga bodisi v zvezi z omejitvijo gibanja oziroma osebne svobode, bodisi v zvezi z odločanjem o prošnji za mednarodno zaščito. Po določbi 2. odstavka 5. člena ZUS-1 pa se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Z izpodbijanim aktom postopek odločanja o prenehanju razlogov za omejitev gibanja ni bil končan. Zato tožba zoper izpodbijani akt ni dopustna in jo je sodišče zavrglo.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - upravni postopek
Tožena stranka je tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo Urada za varstvo konkurence (sedaj Agencija za varstvo konkurence) zavrnila iz razloga po določbi 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in zakonita. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi v obrazložitvi odločitev utemeljujeta Urad in tožena stranka ter se nanju, da se izogne ponavljanju, v celoti sklicuje (2. odstavek 71. člena ZUS-1), saj v zvezi s tožbenimi ugovori ugotavlja, da so po svoji vsebini ponovljeni pritožbeni ugovori, na katere pa je izčrpno in pravilno v skladu s podatki v upravnih spisih odgovorila že tožena stranka.
ZDDPO-1 člen 11, 11/3. ZDavP-2 člen 64, 64/3, 64/4, 76, 76/1, 84. Slovenski računovodski standardi številka 14, 21.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - stroški storitev - računi brez dodatne izvirne dokumentacije - davčno nepriznani stroški - verodostojna listina
Po SRS 14 in 21 velja, da se stroški storitev pripoznajo na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin, ki jasno in brez dvoma izkazujejo naravo in obseg poslovnih dogodkov. Pomembno je le vsebinsko, temveč tudi formalno izkazovanje posameznih poslovnih dogodkov, saj je le na ta način mogoče njihovo knjiženje ter njihova naknadna kontrola, tudi tista, ki se opravlja v davčne namene.
ZVV člen 6, 15, 22. ZUJF člen 1, 100, 101. URS člen 50, 51, 100, 231.
vojni veteran - zdravstveno varstvo vojnih veteranov - pravica do zdravstvenega varstva - plačilo zdravstvenih storitev - sprememba na podlagi ZUJF - zmanjšanje pravic za naprej - odvzem pravice do zdravstvenega varstva
Izpodbijani akt pomeni poseg v pridobljeno pravico tožnika s področja zdravstvenega varstva oziroma socialne varnosti, kar v konkretnem primeru pomeni zmanjšanje obsega določenih upravičenj tožnika. Vendar pa po ustavno-sodni praksi Ustavnega sodišča s področja socialnih pravic vojnih invalidov po Zakonu o vojnih invalidih in s primerljivega področja socialnih pravic oziroma posebnih pogojev za upokojevanje policistov izhaja, da je zmanjšanje pravic za naprej lahko ustavno dopustno.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek
V obravnavani zadevi tožnik prosi za brezplačno pravno pomoč v treh zadevah in sicer zastopanje v kazenskem postopku, ki bo sledil obtožnici, proučitev spisa in vložitev kazenske ovadbe zoper izvedenko zaradi krive izpovedi in proučitev ter dopolnitev izrednega pravnega sredstva, ki ga je sam vložil kot predlog za obnovo postopka in varstvo zakonitosti. Brezplačna pravna pomoč se lahko odobri le v sodnih postopkih, kar pomeni, da mora tak sodni postopek že potekati v času, ko prosilec vloži vlogo.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - gradnja ograje
Posebnosti postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta so določene v členih 74.a do 74.c ZGO-1. Predmetno gradbeno dovoljenje je bilo izdano za gradnjo nezahtevnega objekta. Kot izhaja iz njega, je ograja, ki je visoka do 2,2 metra, postavljena na oporni zid, višine 0,3 do 0,5 metra, kar pomeni, da skupna višina ograje presega 2,2 metra. Višino ograje je treba meriti v celoti, torej skupaj s podpornim zidom, saj bi drugačna razlaga tega določila pomenila, da je višina ograje lahko poljubno določena, pač glede na višino podpornega zidu. Ker torej celotna ograja presega 2,2 metra, ne gre za nezahtevni objekt po 11. členu Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, zato niso podani pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt.
odobritev pravnega posla - prenos dela solastniškega deleža - odložni pogoj - sprememba pravnega predpisa - za odločanje relevantni predpis
Za učinkovanje pravnega posla v zvezi s prometom s kmetijskimi zemljišči je potrebna izpolnitev odložnega pogoja, to je odobritev upravnega organa. Ta pa odloča o odobritvi v skladu z zakonodajo, ki velja v času upravnega odločanja.
Ker ZKZ-C ni predvidel, da se v postopkih odobritve pravnih poslov, začetih do njegove uveljavitve, odloča po do tedaj veljavnih predpisih, je prvostopni organ pravilno oprl svojo odločitev na določbo 17.a člena ZKZ-C.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - odškodnina - sporazum o odškodnini
Za odločitev o uvedbi postopka razlastitve je bistvena določba prvega odstavka 97. člena ZUreP-1, po katerem sme razlastitveni upravičenec vložiti predlog za razlastitev, če v roku 30 dni po vročitvi ponudbe za odkup lastniku nepremičnine ni uspel pridobiti nepremičnine s sklenitvijo pogodbe. Navedbe tožeče stranke o pogajanjih v zvezi z višino odškodnine oziroma o nadomestni nepremičnini so zato za odločitev brezpredmetne.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije - članarina - odpis članarine - kriteriji za odpis članarine - višja sila
Kriteriji za odpis članarine se nanašajo na določene osebne okoliščine člana zbornice in na razloge višje sile. Pomanjkanje dela, na kar opira tožnik svojo vlogo za odpis, pa ne predstavlja okoliščine, ki bi jo bilo mogoče šteti kot višjo silo. Pri višji sili namreč gre za izredne, nepričakovane, zunanje dogodke, ki jih ni mogoče predvideti in se jim ni mogoče izogniti. Pomanjkanje dela pa je del rizika, na katerega mora posameznik, ki se ukvarja s pridobitno dejavnostjo, računati in jo vzeti na svoj račun.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - ugriz psa - nevaren pes - vpis v centralni register psov - načelo sorazmernosti
Tudi manjši ugriz psa zadošča za odločitev, da gre za nevarnega psa, pri čemer sodišče na tem področju pušča pristojnemu veterinarskemu organu določeno polje proste presoje glede na poznavanje pasme in drugih karakteristik psov. Pristojne veterinarske službe nimajo določene stopnje tolerance do manjših ugrizov psov in v tem sodišče ne vidi očitne nerazumnosti. Tožnica niti ne navaja, da bi ji ukrep iz 12. člena ZZZiv nesorazmerno posegel v njeno pravico iz 35. člena Ustave, ampak zgolj pavšalno navaja nesorazmernost ukrepa, pri čemer se je upravno-sodna praksa že izrekla o tem, da šolanje psa nima vpliva na uporabo 23. točke 5. člena ZZZiv.
ZDRS člen 13, 27c, 27c/2. Uredba o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije člen 2, 12, 13.
sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z izredno naturalizacijo - diskrecijska pravica - kadrovski primanjkljaj
Pridobitev državljanstva z naturalizacijo po 13. členu ZDRS ni iztožljiva zakonska pravica, ampak gre za široko diskrecijsko pravico pristojnih organov izvršilne veje oblasti, da taki prošnji ugodijo ali pa ne.
Tožena stranka je ugotovila, da ni kadrovskega primanjkljaja na strokovnem področju, ki zadeva tožnikove kvalifikacije, usposobljenost, uspehe, reference in izkušnje. Pogoj kadrovskega primanjkljaja pa bi moral biti izpolnjen ob izpolnjevanju merila iz 1. alineje 1. odstavka 12. člena Uredbe o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije za ugoditev prošnji.
izvajanje prilagojenega programa za predšolske otroke - vpis v razvid izvajalcev javno uveljavljenih programov vzgoje in izobraževanja - socialnovarstveni zavod - načelo zaslišanja stranke
V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka upoštevati, da je treba še pred izdajo odločbe dati tožeči stranki možnost, da se izjasni o vseh okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe. Pri tem sodišče še opozarja na peti odstavek 16. člena tedaj veljavnega ZUOPP, ki ga med drugim povzema tudi tožena stranka, da lahko vzgojo in izobraževanje po posebnem programu vzgoje in izobraževanja izvajajo ne samo šole oziroma podružnice šol, ki so ustanovljene oziroma organizirane za izvajanje prilagojenih programov izobraževanja in posebnega programa vzgoje in izobraževanja, ampak tudi socialnovarstveni zavodi. Nesporno pa skladno s tretjim odstavkom 18. člena sedaj že veljavnega ZUOPP-1 lahko javni socialnovarstveni zavodi izvajajo predšolsko vzgojo po prilagojenih programih, skladno s petim odstavkom 18. člena pa smejo izvajati tudi posebne programe vzgoje in izobraževanja.
evidenca brezposelnih - izbris iz evidence brezposelnih - razlogi za izbris iz evidence - aktivno iskanje zaposlitve - varstvo pravic strank v postopku - opozorilo stranki
Kolikor se tožnica zaradi svojega zdravstvenega stanja ni mogla odzvati vabilu zavoda za zaposlovanje, bi to morala predhodno sporočiti zavodu, na kar je tudi bila izrecno opozorjena v vabilu.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 17, 17/2, 17/2-2, 27, 27/4. ZUP člen 133, 133/1. ZUS-1 člen 2, 2/1.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - zahtevek za dostop do informacij javnega značaja - vezanost na zahtevek
Med strankama ni spora o odločilnem dejstvu, da je tožnik svoj prvotni zahtevek za dostop do informacij javnega značaja opredelil kot zahtevo za „vpogled v zadnje aktualne študije“, na kar pravilno opozarja tožena stranka, ki je kot drugostopni organ na tak zahtevek stranke vezana pri odločanju o pritožbi v skladu z določilom 1. odstavka 133. člena ZUP v povezavi z 2. točko 2. odstavka 17. člena ZDIJZ in 4. odstavkom 27. člena ZDIJZ, po katerem se postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek (ZUP).
Ob upoštevanju 1. odstavka 2. člena ZUS-1, po katerem v upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, je pravilno tudi stališče tožene stranke, da (šele) v tožbi razširjenega zahtevka stranke (sedaj tožnika) pri presoji zakonitosti izpodbijane odločbe (tožene stranke kot drugostopnega organa v zvezi z odločitvijo o pritožbi zoper prvostopni akt) ni mogoče upoštevati, ker je postavljen šele v postopku upravnega spora.