davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - zadržanje začete davčne izvršbe - odločanje po uradni dolžnosti - odločanje po prostem preudarku
Na podlagi četrtega odstavka 157. člena ZDavP-2 dolžnik ne more zahtevati zadržanja začete davčne izvršbe, saj na razloge za zadržanje pazi davčni organ po uradni dolžnosti.
ZTuj-1 člen 43, 43/1, 43/1-5. ZZDT člen 4. ZDavP-2 člen 285, 285/1, 352, 352/2.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - davčni dolg
Tožeča stranka kot direktor ni poskrbela, da bi družba B. davčnemu organu predložila obračun davčnega odtegljaja za izplačilo plač, zato je tudi po mnenju sodišča izkazano, da ni ravnala v skladu z določbami ZDavP-2, kar je zadosten razlog za domnevo, da se ne bo podrejala pravnemu redu RS.
ZUTD člen 163, 163/1, 164, 164/1, 164/1-2, 185, 185/2.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - vpis v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu - kršitev delovnopravne zakonodaje - relevantno časovno obdobje
Sodišče meni, da je za odločanje o tem, kdaj začne teči 2-letni rok, merodajen datum izdaje odločbe o ugotovitvi kršitve obveznosti, ki jih nalagajo predpisi s področja delovno pravne zakonodaje in ne datum storitve kršitve, saj je šele z izdajo upravne odločbe ugotovljeno, da je bila kršitev storjena.
ZGos člen 12, 12/1. Odlok o merilih za določitev podaljšanja obratovalnega časa gostinskih obratov v občini Piran člen 3, 5, 10, 10/1, 10/1-4.
gostinstvo - obratovalni čas gostinskega lokala - podaljšani obratovalni čas
Glede na ugotovljeno večkratno posredovanje policije in inšpekcijskega organa pri tožeči stranki v zvezi s kršitvami obratovalnega časa je tožena stranka imela utemeljene razloge za zavrnitev soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času, in je zato tožbeni ugovor, da bi morala soglasje izdati do najdlje dopustne 4.00 ure, neutemeljen. Po določbi 4. alineje prvega odstavka 10. člena Odloka o merilih za določitev podaljšanja obratovalnega časa gostinskih obratov v občini Piran namreč za zavrnitev soglasja stranki zadošča ugotovitev večkratnega posredovanja policije oziroma inšpekcijskih organov pri njej, česar ne zanika niti tožeča stranka v tožbi, pač pa le pavšalno ugovarja, da za kršitve ni odgovorna.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - predlog za obnovo postopka - možnost udeležbe v postopku - razveljavitev drugega odstavka 62. člena ZGO-1
Čeprav tožnika nista predlagatelja obnove postopka iz 2. točke izreka ustavne odločbe U-I-165/09-34 z dne 3. 3. 2011, saj sta predlog vložila po poteku roka iz druge alineje te točke izreka, pri odločanju o njunem predlogu za obnovo postopka ni mogoče upoštevati razveljavljenega drugega odstavka 62. člena ZGO-1, posledično pa tudi ne Uredbe o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ki določa način izračuna in prikaza območja za določitev strank. V nasprotnem primeru namreč tožnika v svojem postopku za obnovo ne bi bila v enakem položaju kot predlagatelji obnove postopka iz 2. točke ustavne odločbe.
upravni spor - tožnik v upravnem sporu - aktivna legitimacija - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec - zakoniti zastopnik pravne osebe
Tožnik kot fizična oseba ne more vložiti tožbe zoper inšpekcijsko odločbo, ki se glasi na drugo osebo kot inšpekcijskega zavezanca, in jo izpodbijati, ker da A. d.o.o. ni investitor in zato tudi ne inšpekcijski zavezanec.
Iz besedila sodne poravnave, ki jo je v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja predložila prizadeta stranka, izhaja, da ona in tožnica kot solastnika predmetne nepremičnine soglašata z obravnavano gradnjo. Toženka je zato tudi po presoji sodišča ravnala pravilno, ko je štela, da je prizadeta stranka na ta način izkazala pravico graditi.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - komunalna oprema - program opremljanja - pogodba o opremljanju - obračunski stroški
Šteje se, da je stavbno zemljišče opremljeno s tisto vrsto komunalne opreme v obračunskem območju, na katero je mogoče izvesti priključke in tisto, ki jo je mogoče uporabiti.
Če občina nima programa opremljanja za komunalno infrastrukturo, za katero sklepa pogodbo o opremljanju, za to komunalno opremo tudi ne more odmerjati komunalnega prispevka. Ali bosta občina in investitor sklenila pogodbo o opremljanju, pa je odvisno od soglasja njunih volj.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nadstrešek - enostavni objekt - odmiki - soglasje sosedov
Odločitev toženke temelji na ugotovitvi, da po zemljiškoknjižnih podatkih A.A. ni bil nikoli edini lastnik te parcele. Ker so tožnice za gradnjo obravnavanega nadstreška neposredno ob meji pridobile zgolj njegovo soglasje, ni mogoče šteti, da je bilo za tako gradnjo pridobljeno soglasje sosednjega lastnika, kot to predpisuje PUP.
Tožnik z navajanjem okoliščin glede prenosa lastninske pravice na zemljišču, ki je v zemljiškoknjižni lasti investitorjev obravnavane gradnje, zasleduje le interes za nakup tega zemljišče, torej dejanski interes, ne pa kakšne svoje pravice ali pravne koristi.
V obrazložitvi odločbe je navedeno, za katero opravilo je bila priznana nagrada (za odgovor na tožbo), po kateri tarifni številki (2200), s kakšnim količnikom (1,5) in kolikšna je ob upoštevanju tega količnika in zneskih iz priloge ZOdvT nagrada za omenjeno dejanje v postopku. Pojasnjeno je še, da je drugostopenjski organ priznal še 20,00 EUR za materialne stroške (tarifna številka 6002), 30 % z zastopanje dveh strank (tarifna številka 1200) in 20 % DDV, kar skupaj znese 445,38 EUR. Glede na navedeno je upravni organ druge stopnje predstavil vse elemente, ki jih je upošteval pri izračunu, in njihovo podlago, zato bi mu tožnik lahko obrazloženo oporekal.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - ograja - odmiki
Iz izpodbijanega gradbenega dovoljenja izhaja, da se z njim dovoljuje gradnja sporne ograje v odmiku 0,05 m od parcelne meje, kar pomeni, da mora biti v celoti zgrajena na investitorjevi parceli. Ker torej ni predvidena gradnja na sami meji, po določbah prostorskega akta za tako gradnjo ni bil potreben pisen sporazum med tožnikom in investitorjem.
ZGO-1 člen 62, 62/2, 66, 67, 67/2. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
gradbeno dovoljenje - vsebina gradbenega dovoljenja - gradbeno dovoljenje za del objekta - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca
Tožnikovo stališče, da bi morali biti predmet obravnavanega postopka tudi posegi v zvezi z obstoječim omrežjem, temelji zgolj na njegovem dejanskem interesu, ki izvira iz bojazni, da mu bo zaradi načrtovane gradnje in s kasnejšim priklopom na novo zgrajeno infrastrukturo poseženo v njegovo normalno poslovanje. Tožniku kot stranskemu udeležencu v upravnem postopku pa zakon ne zagotavlja varstva dejanskega interesa.
ZON člen 55, 105, 105/1. ZTNP-1 člen 13, 13/1, 13/1-19, 13/1-24. ZGO-1 člen 50, 50/1, 50/6.
naravovarstveno soglasje - pogoji za izdajo naravovarstvenega soglasja - zavarovano območje - namembnost objekta - pomožni bivalni objekt
Opredelitev rabe stanovanjske stavbe kot pomožnega bivalnega objekta samo zase ne pomeni, da gre za stanovanjsko stavbo, namenjeno stalnemu prebivanju. Že izraz „pomožni“ namreč pove, da tak bivalni objekt zgolj dopolnjuje siceršnjo namembnost objekta in da torej ne more pomeniti njegove edine rabe.
odobritev pravnega posla - prenos dela solastniškega deleža - odložni pogoj - sprememba pravnega predpisa - za odločanje relevantni predpis
Za učinkovanje pravnega posla v zvezi s prometom s kmetijskimi zemljišči je potrebna izpolnitev odložnega pogoja, to je odobritev upravnega organa. Ta pa odloča o odobritvi v skladu z zakonodajo, ki velja v času upravnega odločanja.
Ker ZKZ-C ni predvidel, da se v postopkih odobritve pravnih poslov, začetih do njegove uveljavitve, odloča po do tedaj veljavnih predpisih, je prvostopni organ pravilno oprl svojo odločitev na določbo 17.a člena ZKZ-C.
študent - podaljšanje statusa študenta - pogoji za podaljšanje statusa
Tožena stranka tožniku ni izdala negativne odločbe, ker bi štela, da ni nobene možnosti za podaljšanje statusa študenta, ampak zaradi tega, ker je štela, da razlog, ki ga je navedel tožnik, ni upravičen razlog; v odgovoru na tožbo pa temu dodaja, da je tožniku bil enkrat že podaljšan status, kar je pravno relevantno z vidika zakonske omejitve za podaljšanje statusa za največ eno leto. V odgovoru na tožbo organ sicer ne more dopolnjevati razlogov za izdajo odločbe, ki jih ni vključil v upravno odločbo, vendar pa ta napaka in pomanjkljivost v obrazložitvi izpodbijanega akta ni mogla vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve. Tožnik namreč v upravnem sporu ne zanika, da mu je bil enkrat že podaljšan status, kar je relevantno zaradi zakonske določbe, po kateri se statusu študenta lahko podaljša največ za eno leto.
ZDRS člen 13, 27c, 27c/2. Uredba o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije člen 2, 12, 13.
sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z izredno naturalizacijo - diskrecijska pravica - kadrovski primanjkljaj
Pridobitev državljanstva z naturalizacijo po 13. členu ZDRS ni iztožljiva zakonska pravica, ampak gre za široko diskrecijsko pravico pristojnih organov izvršilne veje oblasti, da taki prošnji ugodijo ali pa ne.
Tožena stranka je ugotovila, da ni kadrovskega primanjkljaja na strokovnem področju, ki zadeva tožnikove kvalifikacije, usposobljenost, uspehe, reference in izkušnje. Pogoj kadrovskega primanjkljaja pa bi moral biti izpolnjen ob izpolnjevanju merila iz 1. alineje 1. odstavka 12. člena Uredbe o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije za ugoditev prošnji.
davek na dediščine in darila - stopnja obdavčitve - sestrična - bratranec
Za odločitev v obravnavani zadevi je relevanten le položaj, ki ga ima tožnica kot sestrična po določbah davčnih predpisov. Ta se, ko gre za obdavčitev, ne uvršča v III. dedni red, ki je v točki b) 8. člena ZDDD izrecno omejen na dede in babice, kar pomeni da tožnica ne more uveljavljati davčno ugodnejše obravnave (nižje davčne stopnje) na tej podlagi. S takšno razlago ni prizadeta vstopna pravica potomcev zapustnikovih starih staršev po določbah ZD, saj se z njo v pravico do dedovanja ne posega. Način zakonske ureditve pa je stvar zakonodajalca in sodišče za presojo njegove primernosti ni pristojno.
ZDDPO-1 člen 11, 11/3. ZDavP-2 člen 64, 64/3, 64/4, 76, 76/1, 84. Slovenski računovodski standardi številka 14, 21.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - stroški storitev - računi brez dodatne izvirne dokumentacije - davčno nepriznani stroški - verodostojna listina
Po SRS 14 in 21 velja, da se stroški storitev pripoznajo na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin, ki jasno in brez dvoma izkazujejo naravo in obseg poslovnih dogodkov. Pomembno je le vsebinsko, temveč tudi formalno izkazovanje posameznih poslovnih dogodkov, saj je le na ta način mogoče njihovo knjiženje ter njihova naknadna kontrola, tudi tista, ki se opravlja v davčne namene.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - ugriz psa - nevaren pes - vpis v centralni register psov - načelo sorazmernosti
Tudi manjši ugriz psa zadošča za odločitev, da gre za nevarnega psa, pri čemer sodišče na tem področju pušča pristojnemu veterinarskemu organu določeno polje proste presoje glede na poznavanje pasme in drugih karakteristik psov. Pristojne veterinarske službe nimajo določene stopnje tolerance do manjših ugrizov psov in v tem sodišče ne vidi očitne nerazumnosti. Tožnica niti ne navaja, da bi ji ukrep iz 12. člena ZZZiv nesorazmerno posegel v njeno pravico iz 35. člena Ustave, ampak zgolj pavšalno navaja nesorazmernost ukrepa, pri čemer se je upravno-sodna praksa že izrekla o tem, da šolanje psa nima vpliva na uporabo 23. točke 5. člena ZZZiv.