davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - zadržanje začete davčne izvršbe - odločanje po uradni dolžnosti - odločanje po prostem preudarku
Na podlagi četrtega odstavka 157. člena ZDavP-2 dolžnik ne more zahtevati zadržanja začete davčne izvršbe, saj na razloge za zadržanje pazi davčni organ po uradni dolžnosti.
ZUTD člen 163, 163/1, 164, 164/1, 164/1-2, 185, 185/2.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - vpis v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu - kršitev delovnopravne zakonodaje - relevantno časovno obdobje
Sodišče meni, da je za odločanje o tem, kdaj začne teči 2-letni rok, merodajen datum izdaje odločbe o ugotovitvi kršitve obveznosti, ki jih nalagajo predpisi s področja delovno pravne zakonodaje in ne datum storitve kršitve, saj je šele z izdajo upravne odločbe ugotovljeno, da je bila kršitev storjena.
ZUP člen 4. Javni razpis za spodbujanje začetnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest, razvoja mikro, malih in srednje velikih podjetij ter razvoja turističnih kapacitet na območju občin Bovec,Kobarid in Tolmin v letu 2011.
Iz upravnega spisa izhaja, da vloga tožeče stranke vsebuje izpolnjen razpisni obrazec št. 4/2 Dispozicija projekta, vendar mu manjkata 44. in 45. stran. Glede na določbe Javnega razpisa je tožena stranka ravnala pravilno, ko je vlogo, kljub temu obravnavala kot popolno, ne da bi jo tožeči stranki poslala v dopolnitev. Pogoji Javnega razpisa so namreč za vse prijavitelje enaki, zato je pri odločanju treba upoštevati le k vlogi priložene razpisne obrazce, ki so del razpisne dokumentacije, dopolnjevanje vlog, s čemer se posamezni stranki omogoči doseganje višjega števila točk, pa ni dopustno.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - predlog za obnovo postopka - možnost udeležbe v postopku - razveljavitev drugega odstavka 62. člena ZGO-1
Čeprav tožnika nista predlagatelja obnove postopka iz 2. točke izreka ustavne odločbe U-I-165/09-34 z dne 3. 3. 2011, saj sta predlog vložila po poteku roka iz druge alineje te točke izreka, pri odločanju o njunem predlogu za obnovo postopka ni mogoče upoštevati razveljavljenega drugega odstavka 62. člena ZGO-1, posledično pa tudi ne Uredbe o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ki določa način izračuna in prikaza območja za določitev strank. V nasprotnem primeru namreč tožnika v svojem postopku za obnovo ne bi bila v enakem položaju kot predlagatelji obnove postopka iz 2. točke ustavne odločbe.
Tožnik z navajanjem okoliščin glede prenosa lastninske pravice na zemljišču, ki je v zemljiškoknjižni lasti investitorjev obravnavane gradnje, zasleduje le interes za nakup tega zemljišče, torej dejanski interes, ne pa kakšne svoje pravice ali pravne koristi.
V obrazložitvi odločbe je navedeno, za katero opravilo je bila priznana nagrada (za odgovor na tožbo), po kateri tarifni številki (2200), s kakšnim količnikom (1,5) in kolikšna je ob upoštevanju tega količnika in zneskih iz priloge ZOdvT nagrada za omenjeno dejanje v postopku. Pojasnjeno je še, da je drugostopenjski organ priznal še 20,00 EUR za materialne stroške (tarifna številka 6002), 30 % z zastopanje dveh strank (tarifna številka 1200) in 20 % DDV, kar skupaj znese 445,38 EUR. Glede na navedeno je upravni organ druge stopnje predstavil vse elemente, ki jih je upošteval pri izračunu, in njihovo podlago, zato bi mu tožnik lahko obrazloženo oporekal.
Iz besedila sodne poravnave, ki jo je v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja predložila prizadeta stranka, izhaja, da ona in tožnica kot solastnika predmetne nepremičnine soglašata z obravnavano gradnjo. Toženka je zato tudi po presoji sodišča ravnala pravilno, ko je štela, da je prizadeta stranka na ta način izkazala pravico graditi.
ZGO-1 člen 62, 62/2, 66, 67, 67/2. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
gradbeno dovoljenje - vsebina gradbenega dovoljenja - gradbeno dovoljenje za del objekta - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca
Tožnikovo stališče, da bi morali biti predmet obravnavanega postopka tudi posegi v zvezi z obstoječim omrežjem, temelji zgolj na njegovem dejanskem interesu, ki izvira iz bojazni, da mu bo zaradi načrtovane gradnje in s kasnejšim priklopom na novo zgrajeno infrastrukturo poseženo v njegovo normalno poslovanje. Tožniku kot stranskemu udeležencu v upravnem postopku pa zakon ne zagotavlja varstva dejanskega interesa.
upravni spor - tožnik v upravnem sporu - aktivna legitimacija - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec - zakoniti zastopnik pravne osebe
Tožnik kot fizična oseba ne more vložiti tožbe zoper inšpekcijsko odločbo, ki se glasi na drugo osebo kot inšpekcijskega zavezanca, in jo izpodbijati, ker da A. d.o.o. ni investitor in zato tudi ne inšpekcijski zavezanec.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nadstrešek - enostavni objekt - odmiki - soglasje sosedov
Odločitev toženke temelji na ugotovitvi, da po zemljiškoknjižnih podatkih A.A. ni bil nikoli edini lastnik te parcele. Ker so tožnice za gradnjo obravnavanega nadstreška neposredno ob meji pridobile zgolj njegovo soglasje, ni mogoče šteti, da je bilo za tako gradnjo pridobljeno soglasje sosednjega lastnika, kot to predpisuje PUP.
ZON člen 55, 105, 105/1. ZTNP-1 člen 13, 13/1, 13/1-19, 13/1-24. ZGO-1 člen 50, 50/1, 50/6.
naravovarstveno soglasje - pogoji za izdajo naravovarstvenega soglasja - zavarovano območje - namembnost objekta - pomožni bivalni objekt
Opredelitev rabe stanovanjske stavbe kot pomožnega bivalnega objekta samo zase ne pomeni, da gre za stanovanjsko stavbo, namenjeno stalnemu prebivanju. Že izraz „pomožni“ namreč pove, da tak bivalni objekt zgolj dopolnjuje siceršnjo namembnost objekta in da torej ne more pomeniti njegove edine rabe.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - ograja - odmiki
Iz izpodbijanega gradbenega dovoljenja izhaja, da se z njim dovoljuje gradnja sporne ograje v odmiku 0,05 m od parcelne meje, kar pomeni, da mora biti v celoti zgrajena na investitorjevi parceli. Ker torej ni predvidena gradnja na sami meji, po določbah prostorskega akta za tako gradnjo ni bil potreben pisen sporazum med tožnikom in investitorjem.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - komunalna oprema - program opremljanja - pogodba o opremljanju - obračunski stroški
Šteje se, da je stavbno zemljišče opremljeno s tisto vrsto komunalne opreme v obračunskem območju, na katero je mogoče izvesti priključke in tisto, ki jo je mogoče uporabiti.
Če občina nima programa opremljanja za komunalno infrastrukturo, za katero sklepa pogodbo o opremljanju, za to komunalno opremo tudi ne more odmerjati komunalnega prispevka. Ali bosta občina in investitor sklenila pogodbo o opremljanju, pa je odvisno od soglasja njunih volj.
cepljenje psa proti steklini - denarna kazen - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova
S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni več mogoče uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na samo terjatev oziroma na obveznost, ki se izvršuje. Tožnik zato že v pritožbi ni mogel več uspeti z ugovori, ki se nanašajo na naloženo obveznost cepljenja in na izrečeno denarno kazen. Iz istih razlogov s takšnimi ugovori tudi ne more biti uspešen v postopku s tožbo.
ZVV člen 6, 15, 22. ZUJF člen 1, 100, 101. URS člen 50, 51, 100, 231.
vojni veteran - zdravstveno varstvo vojnih veteranov - pravica do zdravstvenega varstva - plačilo zdravstvenih storitev - sprememba na podlagi ZUJF - zmanjšanje pravic za naprej - odvzem pravice do zdravstvenega varstva
Izpodbijani akt pomeni poseg v pridobljeno pravico tožnika s področja zdravstvenega varstva oziroma socialne varnosti, kar v konkretnem primeru pomeni zmanjšanje obsega določenih upravičenj tožnika. Vendar pa po ustavno-sodni praksi Ustavnega sodišča s področja socialnih pravic vojnih invalidov po Zakonu o vojnih invalidih in s primerljivega področja socialnih pravic oziroma posebnih pogojev za upokojevanje policistov izhaja, da je zmanjšanje pravic za naprej lahko ustavno dopustno.
javni razpis - pridobitev štipendije za študij v tujini - razpisni pogoji - skrajšani ugotovitveni postopek
V obravnavanem primeru se je tožnik prijavil na Javni razpis štipendij za študij slovenskih državljanov v tujini za leto 2011, in sicer je zaprosil za štipendiranje 4. letnika doktorskega študija atomske in laserske fizike. Na podlagi njegovih navedb v prijavi in listin iz prejšnjih razpisov, ki so bile znane tako organu kot tudi tožniku, je upravni organ lahko odločal v skrajšanem ugotovitvenem postopku, torej brez zaslišanja tožnika. Vsa pravno relevantna dejstva, ki so pomembna za pravilno in zakonito odločitev, je ugotovil in razjasnil do te mere, da je na njihovi podlagi lahko napravil pravilen zaključek in vlogo tožnika zavrnil. Toženka je v drugostopenjski odločbi ustrezno pojasnila, na podlagi katerih dokumentov je štela, da gre v tožnikovem primeru za 3-letni študijski program, pri čemer se je kljub pravilnemu sklicevanju na tretji odstavek 238. člena ZUP, opredelila tudi do vsebine potrdila z dne 15. 7. 2011 in njegovo vsebino primerjala s starejšimi potrdili.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - odškodnina - sporazum o odškodnini
Za odločitev o uvedbi postopka razlastitve je bistvena določba prvega odstavka 97. člena ZUreP-1, po katerem sme razlastitveni upravičenec vložiti predlog za razlastitev, če v roku 30 dni po vročitvi ponudbe za odkup lastniku nepremičnine ni uspel pridobiti nepremičnine s sklenitvijo pogodbe. Navedbe tožeče stranke o pogajanjih v zvezi z višino odškodnine oziroma o nadomestni nepremičnini so zato za odločitev brezpredmetne.
davek na dediščine in darila - stopnja obdavčitve - sestrična - bratranec
Za odločitev v obravnavani zadevi je relevanten le položaj, ki ga ima tožnica kot sestrična po določbah davčnih predpisov. Ta se, ko gre za obdavčitev, ne uvršča v III. dedni red, ki je v točki b) 8. člena ZDDD izrecno omejen na dede in babice, kar pomeni da tožnica ne more uveljavljati davčno ugodnejše obravnave (nižje davčne stopnje) na tej podlagi. S takšno razlago ni prizadeta vstopna pravica potomcev zapustnikovih starih staršev po določbah ZD, saj se z njo v pravico do dedovanja ne posega. Način zakonske ureditve pa je stvar zakonodajalca in sodišče za presojo njegove primernosti ni pristojno.
ZZ člen 36. ZUTD člen 80. ZUS-1 člen 32, 36, 36/1, 36/1-2.
javni razpis - imenovanje direktorja javnega zavoda - generalni direktor Zavoda RS za zaposlovanje - obvestilo o izbiri - sodno varstvo - upravni spor - zavrženje tožbe - začasna odredba - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Iz določb ZZ in ZUTD izhaja, da je za imenovanje direktorja Zavoda RS za zaposlovanje pristojna Vlada - ta sprejme odločitev in izda oziroma pošlje predpisana obvestila prijavljenim kandidatom. Obvestilo o izbiri, ki ga je tožniku in ostalim prijavljenim kandidatom izdala razpisna komisija, torej ni obvestilo o izbiri iz 36. člena ZZ, predvsem pa nima njegovih pravnih učinkov. Šele z izdanim obvestilom iz 36. člena ZZ in njegovo vročitvijo prijavljenim kandidatom je namreč (dokončno) odločeno o izbiri in šele od takrat je mogoče zahtevati sodno varstvo.
Vsebinsko odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe je možno le, če tožba prestane predhodni preizkus, saj je le v tem primeru izkazana možnost, da tožnik s tožbo uspe in s tem potreba za zadržanje izvršitve oziroma za začasno ureditev stanja, ki je pogoj za izdajo začasne odredbe.