subvencioniranje najemnine - pridobitev subvencije k plačilu tržne najemnine - pozneje ugotovljeno lastništvo nepremičnine - obnova postopka subvencioniranja najemnine - - novo dejstvo
Predmet presoje v zadevi je le odločitev, da se postopek uradoma obnovi. Enako kot pritožbeni organ tudi sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni vsi za to predpisani pogoji. Sporna je, glede na tožbene in pred tem pritožbene ugovore, vrednost novo ugotovljenega nepremičnega premoženja. To pa je okoliščina, ki se ugotavlja in upošteva (šele) v obnovljenem postopku.
CZS člen 30, 30/2, 30/2-b, 31. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku skupnosti člen 181.a.
carina - določanje vrednosti carinskega blaga - transakcijska vrednost podobnega blaga - definicija podobnega blaga - uskladitev cen blaga zaradi vplivov komercialne ravni in količin
Ugotovitev, da se blago uvršča v isto ali podobno tarifno oznako ne zadostuje za zaključek, da blago omogoča tudi izpolnjevanje enakih funkcij kot vrednoteno blago in da je blago, ki se primerja z vrednotenim blagom zamenljivo po trgovski poti, kar je bistvena zahteva, ki izhaja iz definicije podobnega blaga. V ponovnem postopku bo zato moral carinski organ presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za vrednotenje deklariranega blaga po točki b) drugega odstavka 30. člena CZS. Če bo ugotovil, da vrednotenje deklariranega blaga na tej podlagi sploh ni mogoče, je treba upoštevati določbo prvega odstavka 30. člena CZS, ki zahteva, da se tam določene metode za vrednotenje blaga uporabijo po določenem vrstnem redu oziroma upoštevati 31. člen CZS, ki jo je za določitev vrednosti treba uporabiti, če carinske vrednosti uvoženega blaga ni mogoče določiti z uporabo 29. in 30. člena CZS.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Glede na višino prejemkov tožnika iz naslova plače (1.152,84 mesečno) je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, zato je utemeljeno zavrnila njegovo prošnjo.
ObrZ člen 5, 17, 37. Uredba o določitvi obrtnih dejavnosti in obrti podobnih dejavnosti člen 4. ZUP člen 144, 145.
odjava iz obrtnega registra - obrtna dejavnost - obrti podobna dejavnost - posebni ugotovitveni postopek
Določba tretjega odstavka 17. člena ObrZ določa možnost odvzema obrtnega dovoljenja in izbris iz obrtnega registra, ob nadaljnji izpolnitvi zakonskih pogojev, da se ugotovi, da dejavnost ni obrtna dejavnost iz 5. člena tega zakona. To zakonsko določbo je treba razlagati tako, da lahko Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije takšno ugotovitev opravi sama po uradni dolžnosti oziroma na lastno pobudo, v primeru, kot je obravnavani, pa lahko odvzame obrtno dovoljenje in opravi izbris tudi na pobudo same gospodarske družbe, če na njeno zahtevo ugotovi, da njena dejavnost nima več znakov obrti podobne dejavnosti.
DDV - vračilo DDV - davčno obdobje - stečajni postopek
V skladu s prvim odstavkom 87. člena Zakona o davku na dodano vrednost mora davčni zavezanec davčnemu organu predložiti obračun DDV, ki mora vsebovati vse podatke potrebne za izračun davka. Davčni zavezanec mora v skladu s prvim odstavkom 89. člena ZDDV-1 obračunati davčno obveznost v davčnem obdobju, ki je praviloma koledarski mesec. Na podlagi petega odstavka 89. člena ZDDV-1 se za davčnega zavezanca, nad katerim se začne stečajni postopek, davčno obdobje konča na dan pred začetkom stečajnega postopka. Obračun je dolžan zavezanec v takem primeru predložiti v 60 dneh po začetku davčnega obdobja.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - po posebnem zakonu odobrena brezplačna pravna pomoč - ista upravna stvar - zavrženje vloge
Upravičenec, ki mu je bila odobrena BPP po posebnem zakonu, ne more v isti zadevi in za isto obliko brezplačne pravne pomoči uveljavljati še po ZBPP.
Ker tožnik v svoji vlogi z dne 28. 12. 2012 ni dokazoval drugačnega dejanskega in pravnega stanja od tistega, na katerem temelji njegova vloga, o kateri je bilo odločeno, niti tega ne zatrjuje v tožbi, da je bila odločitev tožene stranke, ki je tožnikovo vlogo zavrgla, pravilna in na zakonu utemeljena.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 290, 292, 292/1.
sklep o dovolitvi izvršbe - akt, ki s lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe je sklep procesne narave, ki je izdan na podlagi 290. člena ZUP in ne vsebuje vsebinske odločitve o tožničini materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi. S sklepom ni bilo poseženo v tožničin pravni položaj, zato tudi glede na določbo 2. člena ZUS-1 ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - osebni stečaj - odpust obveznosti
Iz kazenske evidence je razvidno, da je bil tožnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje goljufije. Gre za kaznivo dejanje, ki po določbi 399. člena ZFPPIPP ne dovoljuje odpusta obveznosti, kar posledično pomeni, da je tožena stranka na podlagi navedenega podatka in ob upoštevanju zgoraj navedene določbe ZFPPIPP pravilno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih z zakonom predpisuje slovenska nacionalna zakonodaja in pravo EU. Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. Ta pravica se lahko zavrne v primeru, če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen. Med osnovnimi pogoji za priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV na podlagi prejetih računov je dobava blaga oziroma storitev. V primeru, da so bile navedene storitve opravljene, je po presoji sodišča 1. pogoj za priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV izpolnjen. V primeru, da sta izpolnjena tudi druga dva pogoja je v zadevi bistveno, ali je izpolnjen tudi 4. pogoj. V zvezi z izpolnjevanjem tega pogoja je po pravu EU in nacionalnem pravu, v primerih, ko ni sporno, da so bile storitve opravljene, lahko relevantno, ali je davčni zavezanec, ki uveljavlja pravico do odbitka, sporne storitve po izstavljenih računih dejansko opravil sam, ali s pomočjo drugih gospodarskih subjektov. Ker je zavrnitev pravice do odbitka izjema od uporabe temeljnega načela, ki ga sestavlja ta pravica, mora davčni organ pravno zadostno dokazati objektivne dejavnike, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da je davčni zavezanec vedel oziroma bi moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezane z goljufijo, ki jo je storil dobavitelj ali drug trgovec v dobavni verigi.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - nelojalna konkurenca - uporaba zaščitenega patenta
ZVK v določbi 28. člena zahteva ravnanje inšpekcijskega organa v primeru vložene tožbe zaradi nelojalne konkurence pod pogoji iz 13. člena tega zakona, zato je s tako izkazanim zakonskim dejanskim stanjem in ugotovitvijo, da se s prodajo spornih gozdarskih vitlov utegne ustvariti zmeda na trgu, podan razlog za izdajo izpodbijane odločbe.
DDV - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - neupravičena pridobitev davčnih ugodnosti
Iz novejše sodne prakse SEU izhaja, da je zavrnitev pravice do odbitka DDV možna le v primeru, kadar je ugotovljen subjektivni element na strani tožnika. Davčni organ davčnemu zavezancu zavrne pravico, da od DDV, ki ga mora plačati, odbije znesek davka, ki ga dolguje ali ga je plačal za storitve, ki so bile zanj opravljene, ker je izdajatelj računa za te storitve ali kateri od njegovih ponudnikov ravnal nezakonito, ne da bi davčni organ na podlagi objektivnih dejavnikov dokazal, da je davčni zavezanec vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil navedeni izdajatelj ali drug trgovec v verigi oz. ker se davčni zavezanec ni prepričal, ali je imel izdajatelj računa status davčnega zavezanca, ali je imel blago na voljo in ali ga je lahko dobavil ter ali je izpolnil obveznosti glede napovedi in plačila DDV oz. ker navedeni davčni zavezanec razen računa nima drugih dokumentov, na podlagi katerih bi bilo mogoče dokazati, da so navedene okoliščine podane, čeprav so izpolnjeni vsebinski in formalni pogoji, ki so določeni za uveljavljanje pravice do odbitka in davčni zavezanec nima indicev, ki bi upravičeno kazali na nepravilnost ali goljufijo na področju izdajatelja računov. V obravnavanem primeru so podani takšni indici, ki upravičeno kažejo na nepravilnost na strani izdajateljev spornih računov oziroma, ki upravičujejo sum obstoja nepravilnosti ali goljufije na strani izdajateljev računov, na podlagi katerih bi tožnik lahko vedel, da sodeluje pri transakcijah, katerih namen je neupravičena pridobitev davčnih ugodnosti.
izpodbijanje izvršilnega naslova - davčna izvršba - globa za prekršek - pritožba zoper sklep o davčni izvršbi - ničnost sklepa o davčni izvršbi
S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov. Ugovore zoper plačilni nalog, vključno z ugovorom diskriminatornega obravnavanja zadev s strani prekrškovnih organov, je dopustno uveljavljati z zahtevo za sodno varstvo po določbah ZP-1.
Očitek tožnika, da njegova zahteva za izrek sklepa za ničnega ni bila presojena, ni utemeljen. Iz obrazložitve odločbe o pritožbi namreč sledi, da drugostopenjski organ pogojev za to, da se sklep izreče za ničen, ni našel. O tožnikovemu predlogu za izrek ničnosti je že odločal tudi davčni organ prve stopnje in ga zavrnil. Pogoji za izrek odločbe za nično so taksativno našteti v 279. členu ZUP. Da bi bil kateri od njih izpolnjen, tudi sodišče ne ugotavlja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju
Po vpogledu v listine priloženega spisa sodišče ugotavlja, da je tožena stranka svojo odločitev pravilno oprla na ugotovitev, da se obveznost iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 5. 3. 1984 izvršuje, kar seveda pomeni, da se je tožena stranka pravilno sklicevala tudi na določbo prvega odstavka 412. člena ZOR in zaključila, da je obveznost izpolnjevanja v primeru, kot je navedeni, solidarna, zato tožnica (prosilka) ne more zahtevati razveze pogodbe proti toženi stranki, ki obveznosti ne izpolnjuje.
Javni poziv 13SUB-OB12 "Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb točka 9.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepovratna finančna spodbuda - obnovljivi viri energije - nova naložba - datum izvedene naložbe - verodostojna listina - tožbena novota
Ker se datum izdaje računa šteje za datum izvedbe naložbe, je glede določbe javnega poziva šteti, da je bila naložba izvedena pred oddajo vloge in da v konkretnem primeru ne gre za novo naložbo, ki je lahko predmet financiranja na podlagi zadevnega javnega poziva.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranka v postopku - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca
Stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja vstopa v upravni postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi, ki so neposredne na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi (prvi in drugi odstavek 43. člena ZUP), kar pomeni, da lahko v postopku le omejeno varuje svoje interese, to je tiste, ki so pravno varovani. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja je lahko tožnik kot stranski udeleženec uspešen le z ugovori, s katerimi bodo zatrjevane nepravilnosti imele vpliv na njegov pravno varovani položaj. Iz navedenih tožbenih ugovorov pa sodišče ne more zaključiti, da so bile pri izdaji gradbenega dovoljenja storjene takšne nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na njegov pravno varovani položaj.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 20.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - razpisni pogoji - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
V časopisu Dnevnik je bil objavljen javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, na katerega se je v razpisanem roku prijavila tudi tožnica. Njena vloga je bila nepopolna, zato je bila pozvana na dopolnitev. Z dopisom za dopolnitev vloge je bila tudi pravilno opozorjena, da bo v primeru, če vloge v danem roku ne bo ustrezno dopolnila, vloga zavržena. Tožnica v dopolnitvi vloge ni predložila popolnih podatkov glede svojih dohodkov, zato je bila njena vloga pravilno zavržena.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - zadržanje začete davčne izvršbe - odločanje po uradni dolžnosti - odločanje po prostem preudarku
Na podlagi četrtega odstavka 157. člena ZDavP-2 dolžnik ne more zahtevati zadržanja začete davčne izvršbe, saj na razloge za zadržanje pazi davčni organ po uradni dolžnosti.
ZGos člen 12, 12/1. Odlok o merilih za določitev podaljšanja obratovalnega časa gostinskih obratov v občini Piran člen 3, 5, 10, 10/1, 10/1-4.
gostinstvo - obratovalni čas gostinskega lokala - podaljšani obratovalni čas
Glede na ugotovljeno večkratno posredovanje policije in inšpekcijskega organa pri tožeči stranki v zvezi s kršitvami obratovalnega časa je tožena stranka imela utemeljene razloge za zavrnitev soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času, in je zato tožbeni ugovor, da bi morala soglasje izdati do najdlje dopustne 4.00 ure, neutemeljen. Po določbi 4. alineje prvega odstavka 10. člena Odloka o merilih za določitev podaljšanja obratovalnega časa gostinskih obratov v občini Piran namreč za zavrnitev soglasja stranki zadošča ugotovitev večkratnega posredovanja policije oziroma inšpekcijskih organov pri njej, česar ne zanika niti tožeča stranka v tožbi, pač pa le pavšalno ugovarja, da za kršitve ni odgovorna.