odpis davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - odlog plačila davčnega dolga - akontacija davka
Zakon odpisa ali ugodnejšega načina plačila davčnih obveznosti iz naslova akontacije davka ne omogoča niti v primeru socialne ogroženosti davčnega dolžnika.
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih z zakonom predpisuje slovenska nacionalna zakonodaja in pravo EU. Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. Ta pravica se lahko zavrne v primeru, če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen. Med osnovnimi pogoji za priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV na podlagi prejetih računov je dobava blaga oziroma storitev. V primeru, da so bile navedene storitve opravljene, je po presoji sodišča 1. pogoj za priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV izpolnjen. V primeru, da sta izpolnjena tudi druga dva pogoja je v zadevi bistveno, ali je izpolnjen tudi 4. pogoj. V zvezi z izpolnjevanjem tega pogoja je po pravu EU in nacionalnem pravu, v primerih, ko ni sporno, da so bile storitve opravljene, lahko relevantno, ali je davčni zavezanec, ki uveljavlja pravico do odbitka, sporne storitve po izstavljenih računih dejansko opravil sam, ali s pomočjo drugih gospodarskih subjektov. Ker je zavrnitev pravice do odbitka izjema od uporabe temeljnega načela, ki ga sestavlja ta pravica, mora davčni organ pravno zadostno dokazati objektivne dejavnike, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da je davčni zavezanec vedel oziroma bi moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezane z goljufijo, ki jo je storil dobavitelj ali drug trgovec v dobavni verigi.
ObrZ člen 5, 17, 37. Uredba o določitvi obrtnih dejavnosti in obrti podobnih dejavnosti člen 4. ZUP člen 144, 145.
odjava iz obrtnega registra - obrtna dejavnost - obrti podobna dejavnost - posebni ugotovitveni postopek
Določba tretjega odstavka 17. člena ObrZ določa možnost odvzema obrtnega dovoljenja in izbris iz obrtnega registra, ob nadaljnji izpolnitvi zakonskih pogojev, da se ugotovi, da dejavnost ni obrtna dejavnost iz 5. člena tega zakona. To zakonsko določbo je treba razlagati tako, da lahko Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije takšno ugotovitev opravi sama po uradni dolžnosti oziroma na lastno pobudo, v primeru, kot je obravnavani, pa lahko odvzame obrtno dovoljenje in opravi izbris tudi na pobudo same gospodarske družbe, če na njeno zahtevo ugotovi, da njena dejavnost nima več znakov obrti podobne dejavnosti.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - nelojalna konkurenca - uporaba zaščitenega patenta
ZVK v določbi 28. člena zahteva ravnanje inšpekcijskega organa v primeru vložene tožbe zaradi nelojalne konkurence pod pogoji iz 13. člena tega zakona, zato je s tako izkazanim zakonskim dejanskim stanjem in ugotovitvijo, da se s prodajo spornih gozdarskih vitlov utegne ustvariti zmeda na trgu, podan razlog za izdajo izpodbijane odločbe.
izpodbijanje izvršilnega naslova - davčna izvršba - globa za prekršek - pritožba zoper sklep o davčni izvršbi - ničnost sklepa o davčni izvršbi
S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov. Ugovore zoper plačilni nalog, vključno z ugovorom diskriminatornega obravnavanja zadev s strani prekrškovnih organov, je dopustno uveljavljati z zahtevo za sodno varstvo po določbah ZP-1.
Očitek tožnika, da njegova zahteva za izrek sklepa za ničnega ni bila presojena, ni utemeljen. Iz obrazložitve odločbe o pritožbi namreč sledi, da drugostopenjski organ pogojev za to, da se sklep izreče za ničen, ni našel. O tožnikovemu predlogu za izrek ničnosti je že odločal tudi davčni organ prve stopnje in ga zavrnil. Pogoji za izrek odločbe za nično so taksativno našteti v 279. členu ZUP. Da bi bil kateri od njih izpolnjen, tudi sodišče ne ugotavlja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - osebni stečaj - odpust obveznosti
Iz kazenske evidence je razvidno, da je bil tožnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje goljufije. Gre za kaznivo dejanje, ki po določbi 399. člena ZFPPIPP ne dovoljuje odpusta obveznosti, kar posledično pomeni, da je tožena stranka na podlagi navedenega podatka in ob upoštevanju zgoraj navedene določbe ZFPPIPP pravilno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju
Po vpogledu v listine priloženega spisa sodišče ugotavlja, da je tožena stranka svojo odločitev pravilno oprla na ugotovitev, da se obveznost iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 5. 3. 1984 izvršuje, kar seveda pomeni, da se je tožena stranka pravilno sklicevala tudi na določbo prvega odstavka 412. člena ZOR in zaključila, da je obveznost izpolnjevanja v primeru, kot je navedeni, solidarna, zato tožnica (prosilka) ne more zahtevati razveze pogodbe proti toženi stranki, ki obveznosti ne izpolnjuje.
ZBPP člen 24. ZFPPIPP člen 382, 382/2, 398, 399. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
osebni stečaj - plačilo predujma za kritje začetnih stroškov osebnega stečaja - dodelitev brezplačne pravne pomoči - vsebinski pogoj - upravni spor - tožbena novota
Ob upoštevanju določb ZFPPIPP, po katerih v postopku osebnega stečaja terjatve upnikov ne prenehajo, če niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, se v izpodbijani odločbi pravilno ugotavlja, da je uvedba osebnega stečaja v konkretnem primeru nerazumna, saj tožnik nima premoženja in dohodkov, ki bi spadali v stečajno maso in bi se lahko delili med upnike. Tožbene navedbe, po katerih naj bi tožnik v postopku osebnega stečaja nameraval dati tudi predlog za odpust obveznosti po 398. členu ZFPPIPP, so nove. Zato pristojni organ te okoliščine in z njo povezane pravne podlage pri odločanju o prošnji za BPP utemeljeno ni upošteval, oziroma je utemeljeno kot pravno relevanten namen pri odločanju upošteval zgolj osnovni namen, ki ga ima osebni stečaj po določbah 382. člena ZFPPIPP. Postopek za odpust obveznosti se namreč v postopku osebnega stečaja ne izvede uradoma, temveč samo na predlog dolžnika in še to le v primeru, če ne obstaja ovira za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP. Ni pa po presoji sodišča ovire za ponovno vložitev prošnje za BPP na podlagi (drugačnih) v upravnem sporu navedenih dejstev.
davek na motorna vozila - davčna osnova - prodajna cena - prometna vrednost motornega vozila
Osnova za davek je prodajna cena posameznega motornega vozila, ki ne vključuje tega davka in davka na dodano vrednost. Če prodajna cena ne ustreza prometni vrednosti, ali če plačila ni, je davčna osnova prometna vrednost teh motornih vozil, ki jo ugotovi davčni organ. Davčni organ ugotavlja davčno osnovo na podlagi vseh okoliščin posameznega primera, pri čemer kot izhodišče za ugotavljanje prometne vrednosti, razen v primeru uvoza motornega vozila, uporabi orientacijske vrednosti motornih vozil iz katalogov za vrednotenje vozil.
Iz ugotovljenega dejanskega stanja tako izhaja, da je tožnik nabavil trošarinske izdelke po ceni z vključno trošarino in jih tudi porabil kot sestavino za izdelavo drugih izdelkov, za končni izdelek pa ni plačal trošarine po obračunu v skladu s pravili za obračunavanje in plačevanje trošarine, ampak šele na podlagi odmerne odločbe, izdane v inšpekcijskem nadzoru. Pravica do vračila trošarine temelji na predpostavki, da je trošarinski zavezanec ravnal zakonito in plačal trošarino za končni izdelek po obračunu. Plačilo na podlagi odmerne odločbe pa tega ne more nadomestiti.
Javni poziv 13SUB-OB12 "Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb točka 9.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepovratna finančna spodbuda - obnovljivi viri energije - nova naložba - datum izvedene naložbe - verodostojna listina - tožbena novota
Ker se datum izdaje računa šteje za datum izvedbe naložbe, je glede določbe javnega poziva šteti, da je bila naložba izvedena pred oddajo vloge in da v konkretnem primeru ne gre za novo naložbo, ki je lahko predmet financiranja na podlagi zadevnega javnega poziva.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 290, 292, 292/1.
sklep o dovolitvi izvršbe - akt, ki s lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe je sklep procesne narave, ki je izdan na podlagi 290. člena ZUP in ne vsebuje vsebinske odločitve o tožničini materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi. S sklepom ni bilo poseženo v tožničin pravni položaj, zato tudi glede na določbo 2. člena ZUS-1 ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranka v postopku - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca
Stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja vstopa v upravni postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi, ki so neposredne na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi (prvi in drugi odstavek 43. člena ZUP), kar pomeni, da lahko v postopku le omejeno varuje svoje interese, to je tiste, ki so pravno varovani. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja je lahko tožnik kot stranski udeleženec uspešen le z ugovori, s katerimi bodo zatrjevane nepravilnosti imele vpliv na njegov pravno varovani položaj. Iz navedenih tožbenih ugovorov pa sodišče ne more zaključiti, da so bile pri izdaji gradbenega dovoljenja storjene takšne nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na njegov pravno varovani položaj.
CZS člen 30, 30/2, 30/2-b, 31. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku skupnosti člen 181.a.
carina - določanje vrednosti carinskega blaga - transakcijska vrednost podobnega blaga - definicija podobnega blaga - uskladitev cen blaga zaradi vplivov komercialne ravni in količin
Ugotovitev, da se blago uvršča v isto ali podobno tarifno oznako ne zadostuje za zaključek, da blago omogoča tudi izpolnjevanje enakih funkcij kot vrednoteno blago in da je blago, ki se primerja z vrednotenim blagom zamenljivo po trgovski poti, kar je bistvena zahteva, ki izhaja iz definicije podobnega blaga. V ponovnem postopku bo zato moral carinski organ presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za vrednotenje deklariranega blaga po točki b) drugega odstavka 30. člena CZS. Če bo ugotovil, da vrednotenje deklariranega blaga na tej podlagi sploh ni mogoče, je treba upoštevati določbo prvega odstavka 30. člena CZS, ki zahteva, da se tam določene metode za vrednotenje blaga uporabijo po določenem vrstnem redu oziroma upoštevati 31. člen CZS, ki jo je za določitev vrednosti treba uporabiti, če carinske vrednosti uvoženega blaga ni mogoče določiti z uporabo 29. in 30. člena CZS.
DDV - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - neupravičena pridobitev davčnih ugodnosti
Iz novejše sodne prakse SEU izhaja, da je zavrnitev pravice do odbitka DDV možna le v primeru, kadar je ugotovljen subjektivni element na strani tožnika. Davčni organ davčnemu zavezancu zavrne pravico, da od DDV, ki ga mora plačati, odbije znesek davka, ki ga dolguje ali ga je plačal za storitve, ki so bile zanj opravljene, ker je izdajatelj računa za te storitve ali kateri od njegovih ponudnikov ravnal nezakonito, ne da bi davčni organ na podlagi objektivnih dejavnikov dokazal, da je davčni zavezanec vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil navedeni izdajatelj ali drug trgovec v verigi oz. ker se davčni zavezanec ni prepričal, ali je imel izdajatelj računa status davčnega zavezanca, ali je imel blago na voljo in ali ga je lahko dobavil ter ali je izpolnil obveznosti glede napovedi in plačila DDV oz. ker navedeni davčni zavezanec razen računa nima drugih dokumentov, na podlagi katerih bi bilo mogoče dokazati, da so navedene okoliščine podane, čeprav so izpolnjeni vsebinski in formalni pogoji, ki so določeni za uveljavljanje pravice do odbitka in davčni zavezanec nima indicev, ki bi upravičeno kazali na nepravilnost ali goljufijo na področju izdajatelja računov. V obravnavanem primeru so podani takšni indici, ki upravičeno kažejo na nepravilnost na strani izdajateljev spornih računov oziroma, ki upravičujejo sum obstoja nepravilnosti ali goljufije na strani izdajateljev računov, na podlagi katerih bi tožnik lahko vedel, da sodeluje pri transakcijah, katerih namen je neupravičena pridobitev davčnih ugodnosti.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 20.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - razpisni pogoji - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
V časopisu Dnevnik je bil objavljen javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, na katerega se je v razpisanem roku prijavila tudi tožnica. Njena vloga je bila nepopolna, zato je bila pozvana na dopolnitev. Z dopisom za dopolnitev vloge je bila tudi pravilno opozorjena, da bo v primeru, če vloge v danem roku ne bo ustrezno dopolnila, vloga zavržena. Tožnica v dopolnitvi vloge ni predložila popolnih podatkov glede svojih dohodkov, zato je bila njena vloga pravilno zavržena.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za priznanje statusa vojnega veterana - oboroženi pripadnik narodne zaščite
Upravni organ je pravilno ugotovil, da narodna zaščita v KS ni bila aktivirana. Zato delovanje tožnika, ki je kot član lovske družine z orožjem opravljal stražo, ne pomeni oboroženega pripadnika narodne zaščite v smislu ZVV.
ZUP člen 4. Javni razpis za spodbujanje začetnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest, razvoja mikro, malih in srednje velikih podjetij ter razvoja turističnih kapacitet na območju občin Bovec,Kobarid in Tolmin v letu 2011.
Iz upravnega spisa izhaja, da vloga tožeče stranke vsebuje izpolnjen razpisni obrazec št. 4/2 Dispozicija projekta, vendar mu manjkata 44. in 45. stran. Glede na določbe Javnega razpisa je tožena stranka ravnala pravilno, ko je vlogo, kljub temu obravnavala kot popolno, ne da bi jo tožeči stranki poslala v dopolnitev. Pogoji Javnega razpisa so namreč za vse prijavitelje enaki, zato je pri odločanju treba upoštevati le k vlogi priložene razpisne obrazce, ki so del razpisne dokumentacije, dopolnjevanje vlog, s čemer se posamezni stranki omogoči doseganje višjega števila točk, pa ni dopustno.