Po prvem odstavku 281. člena ZUP pa se v primeru, da se odločba odpravi, odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale, kar pomeni, da odprava učinkuje ex tunc, za nazaj, do dneva izdaje izpodbijanega upravnega akta in da torej v času izdaje izpodbijane ugotovitvene odločbe zahteva tožnice za nadaljevanje postopka po zamudi ni bila rešena negativno. Tako dejansko stanje pa ne more biti podlaga za izdajo ugotovitvene odločbe o prenehanju veljavnosti patenta po tretjem odstavku 92. člena ZIL-1, saj ne obsega ugotovitve dejstva, da slovenski prevod podeljenega evropskega patenta organu ni predložen v roku treh mesecev od podelitve, kajti o nesporno vloženi zahtevi za nadaljevanje postopka po zamudi (67. člen ZIL-1), s katero tožnica lahko doseže, da bi se za pravočasnega štel zamujeni rok za predložitev slovenskega prevoda tega evropskega patenta ter da pravne posledice zamude tega roka ne bi nastopile, ni odločeno negativno.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o prekinitvi postopka
Sklep o prekinitvi postopka ni niti sklep v smislu 2. člena ZUS-1 niti sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zoper katerega bi bil upravni spor dopusten.
ZUP člen 260, 260-9. ZTRL člen 33. ZLNDL člen 2, 2/1, 2/2, 2/3.
denacionalizacija - obnova postopka - predlagatelj obnove postopka - pravni interes - imetnik pravice uporabe
Pri presoji formalnega pogoja, ali je predlog za obnovo postopka podala upravičena oseba, se v primeru obnovitvenega razloga po 9. točki 260. člena ZUP šteje, da je ta pogoj izpolnjen, če je predlagatelj oseba, ki je imela pravico udeleževati se postopka, pa dejansko ni sodelovala v postopku, ker ji takšna možnost ni bila dana.
Tožnik svoje zatrjevanje, da je imetnik pravice uporabe, dokazoval z menjalno pogodbo kot veljavnim zavezovalnim poslom, in z večletnim uživanjem parcel. V dodatni obrazložitvi predloga za obnovo postopka z dne 16. 1. 2012 je poudaril, da je postal lastnik parcel na podlagi ZLNDL. Glede na navedeno neizveden vpis pravice uporabe v zemljiški knjigi še ne pomeni, da tožnik ni mogel postati lastnik zemljišč na podlagi 2. člena ZLNDL in je zaključek prvostopenjskega organa o takšnih pravnih posledicah nevpisa lastninske pravice v zemljiški knjigi pravno zmoten.
spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - obnova postopka - pravni interes
Tožnik nima ustreznega dovoljenja za prirejanje iger na srečo v RS, zato potem nedvomno ne more izkazati, da njegov interes za vstop v postopek temelji na zakonu ali drugem predpisu oprti pravni koristi, saj mu te koristi pravni red v Republiki Sloveniji ne priznava, ne glede na to, da je gospodarska družba.
Glede odločb, ki jih je izdal APEK, ni organa druge stopnje (s pristojnostjo nadzorstvene pravice), kar je v postopku preizkusa tudi pravilno zaključil upravni organ. Prav tako ni organa, ki bi bil po zakonu pooblaščen za nadzorstvo nad delom APEK, saj APEK po ZEKom šteje za neodvisen regulativni organ.
zaščitena kmetija - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo - izbris iz registra zaščitenih kmetij
Z vmesnim sklepom, na podlagi katerega je bil tožnik določen za prevzemnika nepremičnega premoženja, tožnik ni bil razglašen za dediča zaščitene kmetije. Vmesni sklep tudi nima narave končnega sklepa o dedovanju, torej nanj lastninska pravica še ni prešla, zato pri ostalih sodedičih ni prenehal pravni interes v zvezi z dedovanjem zapustničinega premoženja.
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik ni predložil nobene listine, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti njegovo istovetnost, zato je izpolnjen zakonski pogoj za omejitev gibanja zaradi ugotavljanja njegove istovetnosti, pri čemer je pravilno upoštevala tudi, da je tožnik večkrat spreminjal svoje osebne podatke. Pravilno je bilo tudi ugotovljeno, da so policisti opravili postopek s tožnikom v prisotnosti tolmača in da v tem postopku ni zaprosil za mednarodno zaščito, v Centru za tujce pa tudi ni izrazil namena, da bi zaprosil za mednarodno zaščito, zaradi česar je tožena stranka pravilno sklepala, da bi resnično ogrožena oseba nemudoma zaprosila za mednarodno zaščito. Tožena stranka se je pravilno odločila, da tožniku gibanje omeji na prostore Centra za tujce, ker bo s takšno omejitvijo mogoče zagotoviti, da bo ostal na območju Republike Slovenije, dokler se ne bo ugotovilo njegove istovetnosti in dokler se ne bo dokončno odločilo o njegovi prošnji za mednarodno zaščito.
Tožena stranka tožniku ni omejila gibanja zgolj iz razloga, ker je prišel s Slovenijo brez osebnega dokumenta. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je upoštevala tudi to, da je tožnik večkrat spreminjal svoje osebne podatke, zato je podan dvom o njegovi sedaj zatrjevani istovetnosti. To, da v sklepu ni navedeno, na kakšen način bo tožena stranka ugotavljala identiteto tožnika, ni pomanjkljivost izpodbijanega akta.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Tožnik v odrejenem roku pomanjkljivosti tožbe ni odpravil, sodišče zadeve ne more obravnavati, zato jo je v skladu z drugim odstavkom 31. člena ZUS-1 zavrglo.
ZDKG člen 2, 4. ZUP člen 138, 237, 237/2, 237/2-4.
status zaščitene kmetije - pogoji za določitev statusa - uvedba postopka po uradni dolžnosti - bistvena kršitev določb postopka
Tožnik ni bil vključen v postopek, ki se je vodil po uradni dolžnosti, niti mu pred izdajo odločbe ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so za odločitev pomembne. Zaradi navedene bistvene kršitve pravil postopka je izpodbijana odločba nezakonita.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - varstvo pravic strank - načelo zaslišanja stranke
Organ za brezplačno pravno pomoč je ravnal v nasprotju z načelom zaslišanja stranke, ko tožnice ni seznanil s svojimi ugotovitvami, niti ji ni dal možnosti, da se izjasni o okoliščinah, ki so bile odločilne za presojo o njeni prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice - zaključek storitve brezplačne pravne pomoči
V okvir dodeljene BPP (pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem prve in druge stopnje, zaradi znižanja preživnine), šteje tako vložitev glavnega zahtevka za znižanje preživnine kot ostalih, z vloženo tožbo povezanih zahtevkov, ki jih ne moremo šteti za samostojne (stroškovni zahtevek, predlog za oprostitev sodnih taks ali npr. predlog za začasno odredbo) ter vsa druga procesna dejanja, ki jih za prosilca kot tožnika v postopku na prvi in drugi stopnji odvetnik opravi. Predlog za oprostitev plačila sodnih taks je tako vsebovan v storitvi pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - lokacijska informacija
Na odločitev ne more vplivati dejstvo, da je tožnica naročila izdelavo gradbene dokumentacije ter si pridobila lokacijsko informacijo. Lokacijska informacija predstavlja le potrdilo, ki ga občinski upravni organ investitorju nameravane gradnje izda kot informacijo, da se seznani z merili in pogoji za načrtovanje investicijske namere, kot jih določajo občinski prostorski akti.
ZG člen 21, 77, 77/3, 77/3-1. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 74a. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 4, 4/2, 4/2-6.
inšpekcijski postopek - ukrep gozdarskega inšpektorja - poseg v gozd oziroma gozdni prostor - soglasje za vadbeni objekt
Tudi če je igrišče za petanke urejeno izključno z naravnimi materiali, zaradi tega ne izgubi svojstva objekta oziroma posega v gozd oziroma gozdni prostor, za kar pa 21. člen ZG zahteva soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. Zahteva po soglasju izhaja tudi iz 74a. člena ZGO-1, po katerem je zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja treba predložiti tudi soglasje pristojnih soglasodajalcev.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 290, 292, 292/1.
sklep o dovolitvi izvršbe - akt, ki s lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe je sklep procesne narave, ki je izdan na podlagi 290. člena ZUP in ne vsebuje vsebinske odločitve o tožničini materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi. S sklepom ni bilo poseženo v tožničin pravni položaj, zato tudi glede na določbo 2. člena ZUS-1 ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu.
izpodbijanje izvršilnega naslova - davčna izvršba - globa za prekršek - pritožba zoper sklep o davčni izvršbi - ničnost sklepa o davčni izvršbi
S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov. Ugovore zoper plačilni nalog, vključno z ugovorom diskriminatornega obravnavanja zadev s strani prekrškovnih organov, je dopustno uveljavljati z zahtevo za sodno varstvo po določbah ZP-1.
Očitek tožnika, da njegova zahteva za izrek sklepa za ničnega ni bila presojena, ni utemeljen. Iz obrazložitve odločbe o pritožbi namreč sledi, da drugostopenjski organ pogojev za to, da se sklep izreče za ničen, ni našel. O tožnikovemu predlogu za izrek ničnosti je že odločal tudi davčni organ prve stopnje in ga zavrnil. Pogoji za izrek odločbe za nično so taksativno našteti v 279. členu ZUP. Da bi bil kateri od njih izpolnjen, tudi sodišče ne ugotavlja.
davek na motorna vozila - davčna osnova - prodajna cena - prometna vrednost motornega vozila
Osnova za davek je prodajna cena posameznega motornega vozila, ki ne vključuje tega davka in davka na dodano vrednost. Če prodajna cena ne ustreza prometni vrednosti, ali če plačila ni, je davčna osnova prometna vrednost teh motornih vozil, ki jo ugotovi davčni organ. Davčni organ ugotavlja davčno osnovo na podlagi vseh okoliščin posameznega primera, pri čemer kot izhodišče za ugotavljanje prometne vrednosti, razen v primeru uvoza motornega vozila, uporabi orientacijske vrednosti motornih vozil iz katalogov za vrednotenje vozil.
DDV - vračilo DDV - davčno obdobje - stečajni postopek
V skladu s prvim odstavkom 87. člena Zakona o davku na dodano vrednost mora davčni zavezanec davčnemu organu predložiti obračun DDV, ki mora vsebovati vse podatke potrebne za izračun davka. Davčni zavezanec mora v skladu s prvim odstavkom 89. člena ZDDV-1 obračunati davčno obveznost v davčnem obdobju, ki je praviloma koledarski mesec. Na podlagi petega odstavka 89. člena ZDDV-1 se za davčnega zavezanca, nad katerim se začne stečajni postopek, davčno obdobje konča na dan pred začetkom stečajnega postopka. Obračun je dolžan zavezanec v takem primeru predložiti v 60 dneh po začetku davčnega obdobja.