ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - inšpekcijski postopek - neskladna gradnja - zgrajen drug objekt
Predmet gradbenega dovoljenja z dne 12. 1. 2010, na katerega se tožnik sklicuje, sta bila nezahtevna objekta skedenj in senik. Glede na to, da med strankama ni sporno, da je tožnik zgradil dve garaži dimenzij 7,6 m x 18,75 m z višino slemena 6,0 m, po presoji sodišča ni mogoče govoriti o nezahtevnem objektu, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice - zaključek storitve brezplačne pravne pomoči - zastopanje pred sodiščem na prvi in drugi stopnji
Tožnik je bil pooblaščen za zastopanje na prvi in drugi stopnji, zato je treba šteti, da je bila storitev opravljena v trenutku, ko se je tožnik seznanil z dejstvom, da je zadeva pravnomočno zaključena, to pa je bilo v obravnavanem primeru takrat, ko je prejel sklepa o dedovanju, opremljena s klavzulo o pravnomočnosti. Toženka namreč ne navaja, da bi bil tožnik s tem dejstvom seznanjen že prej.
gozd - posegi v gozd - soglasje k legalizaciji objekta - dejansko stanje v naravi
Organ bi moral v zadevi presojati le, ali bodo vplivi objekta, v zvezi s katerim je bila vložena zahteva za izdajo soglasja (koče za shranjevanje orodja), bistveno ogrozili funkcije gozdov. Če bi tožnik pridobil soglasje k postavitvi objekta z namembnostjo objekta za shranjevanje orodja in v dimenzijah, kot jih je opredelil v zahtevi, v naravi pa bi bil dejansko zgrajen drug objekt (z drugačno namembnostjo, zmogljivostjo ali dimenzijami), bi bil to razlog za ukrepanje pristojnega inšpektorja, ker bi navedeno dejansko stanje kazalo, da investitor za tak objekt nima soglasja po določbah ZG.
odvzem orožja in orožne listine - pogoji za odvzem - zadržek javnega reda - pravnomočna obsodba za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja
Iz besedila 2. alinee 1. odstavka 15. člena ZOro-1 ne izhaja, da bi zakonodajalec kakorkoli razločeval elemente nasilja glede na fizično ali verbalno oziroma drugo nasilje, temveč je povsem jasno določil, da so zadržki javnega reda v vsakem primeru podani, če je posameznik s pravnomočno odločbo obsojen za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja.
gozd - posegi v gozd - dovozna pot - soglasje za ureditev dovozne poti - pristojnost soglasodajalca
Za odločitev v obravnavani zadevi so brezpredmetne vse navedbe toženke, ki se ne nanašajo na vprašanji, ali parcela predvidenega posega spada v gozd oziroma gozdni prostor in kakšen bo vpliv predvidenega posega na funkcije gozda, kot so opredeljene v gozdnogospodarskem načrtu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - izvršilni postopek - izterjava preživnine
Če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, mora organ pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in pravno podlago. Glede na besedilo navedenega člena mora iz razlogov izhajati tudi, zakaj je to nesorazmerje oziroma nasprotje očitno, kar pomeni, da mora biti spoznavno na prvi pogled oziroma brez podrobnejše presoje.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom
Zgolj tožnikov dejanski interes, ki se kaže v njegovem pričakovanju, da v okolici ne bo prišlo do gradenj novih objektov, v tem postopku ne more biti varovan kot pravni interes glede na dejstvo, da PUP dopušča nadaljnje gradnje.
odločba o vrnitvi - nezakonito prebivanje v RS - prepoved vstopa v državo
V konkretnem primeru so podani zakonski razlogi za ukrep odstranitve iz države in prepovedi vstopa v Republiko Slovenijo. Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da je Upravna enota Krško predhodno izdala sklep, s katerim je bil določen rok za prostovoljno zapustitev države in da tožnica v določenem roku ni zapustila države. Tudi prepoved vstopa je utemeljena na podlagi zakonskih določil.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - pritožba - odločanje organa v pritožbenem postopku - načelo zaslišanja stranke
V primeru, če drugostopenjski organ sam dopolnjuje postopek, mora imeti stranka zagotovljene procesne pravice, ki ji gredo po ZUP v postopku na prvi stopnji.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti - poslovanje odvetnikov
Zahtevo tožeče stranke je bilo potrebno zavrniti zaradi varovanja davčne tajnosti.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - zdravnik - naziv specialist - priznanje naziva specialist na podlagi dela - načelo enakosti pred zakonom
Tožnik mora v tožbi jasno navesti argumente, s katerimi utemeljuje vloženo tožbo, zato se sodišče v tem upravnem sporu ni opredelilo do navedb, ki jih je tožnica navajala v upravnem postopku, ne pa tudi v tožbi.
Položaj tožnice, ki je tri leta po sprejetju nove specializacije že najmanj šest let delala na specialističnem področju urgentne medicine, vendar ne vseh šest let kot specialistka družinske medicine, ni enak položaju zdravnika, ki je tri leta po sprejetju nove specializacije najmanj šest let delal na specialističnem področju urgentne medicine kot specialist.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 8.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - kriteriji in merila za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer prosilca - zdravstvene razmere
Za prosilce, ki stanovanja nimajo, to pa so primeri prosilcev, katerih družina je razseljena ali/in imajo bivanje urejeno nestalno, pomeni namreč pogoj, da je prisotnost vlage v stanovanju treba dokazati, nemogoč pogoj. Zato je treba določbe priloge Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem - Pojasnilo za uporabo Pravilnika in obrazca za oceno stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev - v delu, glede točkovalnih kategorij 7.1. in 7.2. ter v obsegu točke (2) ustavno skladno razlagati tako, da za prosilce, ki stanovanja nimajo, ne veljajo. To pa pomeni, da jim prisotnosti vlage v stanovanju ni treba dokazovati ter se jim točke za zdravstvene razmere dodelijo brez upoštevanja navedenega pogoja.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - prosti preudarek - ugotavljanje istovetnosti prosilca
Tožnik je sam izpovedal, da je predhodno ob prijetju s strani policije zaprosil za azil kot oseba z drugačnimi osebnimi podatki, kot jih je ob vložitvi prošnje navedel tožnik, ki pa trenutno ne razpolaga z nobenim osebnim dokumentom za izkazovanje svoje istovetnosti, kar je sam izrecno potrdil, ko je bil ustno zaslišan na glavni obravnavi pred sodiščem, čeprav je v izvorni državi imel potni list in osebno izkaznico, ki pa ju ni vzel s sabo na pot, pač pa jih je shranil pri drugih osebah (v Srbiji).
okoljevarstveno soglasje - pogoji za izdajo okoljevarstvenega soglasja - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - načelo zaslišanja stranke
Toženka je z javnim naznanilom z dne 11. 10. 2011 javnost v skladu s prvim in drugim odstavkom 58. člena ZVO-1 obvestila o postopku za izdajo okoljevarstvenega soglasja, v času od 14. 10. 2011 do 14. 11. 2011 pa je omogočila tudi vpogled v dokumentacijo ter dajanje mnenj in pripomb. Tožnica te možnosti ni izkoristila in je v postopek vstopila šele na ustni obravnavi 17. 4. 2012. Ker ni sporno, da tožnica navedene možnosti ni izkoristila zaradi lastne zamude, ne gre za napako v postopku, zato ne more uveljavljati teh ugovorov v tožbi.
mednarodna zaščita - varna tretja država - obrazložitev prostega preudarka - omejitev gibanja prosilcu za azil - zagotovitev predaje prosilca varni tretji državi
Ker je tožnik pri podaji prošnje izjavil, da se ne želi vrniti na Hrvaško, obstajajo utemeljeni razlogi, da se bo uradni predaji Republiki Hrvaški izognil, razen tega je tožnik navajal, da je ilegalnemu sprovajalcu plačal za pot, da ga odpelje v eno od evropskih držav, s strani policije pa je bil prijet v bližini naselja Hrpelje, kjer je bližina državne meje z Republiko Italijo, pooblaščencu tožnika pa je že bil vročen sklep o zavrženju prošnje za mednarodno zaščito na podlagi 63. člena ZMZ. Torej so izpolnjeni pogoji za omejitev gibanja iz 4. alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ.
Sodišče ne sprejema razlogovanja tožeče stranke, da se je tožena stranka s tem, ko ni sprejela ustreznih podzakonskih aktov za odmero komunalnega prispevka, odpovedala plačilu te dajatve. Nesprejetje podzakonskih predpisov je lahko le okoliščina, ki vpliva na odmero oziroma na ugotavljanje višine komunalnega prispevka, ne pa tudi na dolžnost njegovega plačila.
Ne ZPNačrt, ne Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljiščih ne predpisujeta najnižjih ali najvišjih stroškov opremljanja, oziroma teh stroškov ne vežeta na pavšalne vrednosti na ravni države, ki izhajajo iz Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka na osnovni povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme. Zgolj iz višine teh stroškov, kot je določena z Odlokom, zato ni mogoče sklepati o morebitni arbitrarnosti ali nezakonitosti Odloka.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - molk organa - procesne predpostavke - zavrženje tožbe
Tožeča stranka ne izkazuje procesnih predpostavk za vložitev tožbe zaradi molka organa (28. člen ZUS-1), saj je poziv toženi stranki, da v roku nadaljnjih 7 dni izpolni svojo obveznost, podala šele dne 5. 5. 2012, to je po tem, ko je že vložila tožbo zaradi molka organa (dne 21. 4. 2012).
ZUP člen 260, 260-9. ZTRL člen 33. ZLNDL člen 2, 2/1, 2/2, 2/3.
denacionalizacija - obnova postopka - predlagatelj obnove postopka - pravni interes - imetnik pravice uporabe
Pri presoji formalnega pogoja, ali je predlog za obnovo postopka podala upravičena oseba, se v primeru obnovitvenega razloga po 9. točki 260. člena ZUP šteje, da je ta pogoj izpolnjen, če je predlagatelj oseba, ki je imela pravico udeleževati se postopka, pa dejansko ni sodelovala v postopku, ker ji takšna možnost ni bila dana.
Tožnik svoje zatrjevanje, da je imetnik pravice uporabe, dokazoval z menjalno pogodbo kot veljavnim zavezovalnim poslom, in z večletnim uživanjem parcel. V dodatni obrazložitvi predloga za obnovo postopka z dne 16. 1. 2012 je poudaril, da je postal lastnik parcel na podlagi ZLNDL. Glede na navedeno neizveden vpis pravice uporabe v zemljiški knjigi še ne pomeni, da tožnik ni mogel postati lastnik zemljišč na podlagi 2. člena ZLNDL in je zaključek prvostopenjskega organa o takšnih pravnih posledicah nevpisa lastninske pravice v zemljiški knjigi pravno zmoten.
zaščitena kmetija - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo - izbris iz registra zaščitenih kmetij
Z vmesnim sklepom, na podlagi katerega je bil tožnik določen za prevzemnika nepremičnega premoženja, tožnik ni bil razglašen za dediča zaščitene kmetije. Vmesni sklep tudi nima narave končnega sklepa o dedovanju, torej nanj lastninska pravica še ni prešla, zato pri ostalih sodedičih ni prenehal pravni interes v zvezi z dedovanjem zapustničinega premoženja.