Glede na določbe ZV-1 za prenehanje koncesije ni pravno pomembno, ali je krivda za nepridobitev uporabnega dovoljenja za malo hidroelektrarno na tožnici ali ne. Bistveno je, da tožnica uporabnega dovoljenja ni pridobila do roka, določene v koncesijski pogodbi.
Pri določitvi višine vodnega povračila je treba v vsakem primeru posebej upoštevati določbe ZV-1 in Uredbe o vodnih povračilih ter uporabo le-teh ustrezno obrazložiti. V izpodbijani odločbi je tožena stranka navedla le določbe Uredbe in Sklepa o določiti cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2010, ni pa navedla katere kriterije za izračun višine vodnega povračila je uporabila. Zato sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti.
Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 31, 31/1, 35, 35/4. ZDavP-2 člen 101, 101/1.
odpis davčnega dolga - delni odpis davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - premoženje - poslovni delež - vrednost poslovnega deleža
Tožena stranka ima v družbi A. d.o.o. 80% delež. Iz uradnih evidenc izhaja, da znaša vrednost njenega vložka 7.010,40 EUR, kar je več kot znaša njen davčni dolg. Glede na to, da ima tožeča stranka navedeno premoženje, v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za odpis ali delni odpis davčne obveznosti, ne glede na to, da sicer izpolnjuje dohodkovni pogoj za odpis.
Zamuda roka, ki ga določa Uredba o vodnih povračilih, še ne pomeni, da imetnik vodne pravice ni dolžan plačati povračila za rabo vode ter da Sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2010 ni zakonit, ker ni bi sprejet v skladu z 8. členom navedene Uredbe do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto, pač pa šele 4. 6. 2010. Gre namreč za vsakoletno obveznost, ki izhaja že iz 124. člena ZV-1. Zato je treba za obdobje, ko cena ni bila določena in je nastala pravna praznina, uporabiti tisto ceno za osnovo vodnega povračila, ki je veljala v predhodnem obdobju, od navedenega datuma dalje pa po vrednostih določenih v Sklepu o določitvi cen za leto 2010.
Pri določitvi višine vodnega povračila je treba v vsakem primeru posebej upoštevati določbe ZV-1 in Uredbe o vodnih povračilih ter uporabo le-teh ustrezno obrazložiti. V izpodbijani odločbi je tožena stranka navedla le določbe Uredbe in Sklepa o določiti cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2010, ni pa navedla katere kriterije za izračun višine vodnega povračila je uporabila. Zato sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti.
Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Postojna člen 21.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - izgradnja lastnega objekta za čiščenje odpadnih vod
Na podlagi 21. člena občinskega odloka je na območjih, kjer ni zagotovljenih sistemov javne kanalizacije, ali pa se le ti ne zaključujejo s komunalno čistilno napravo, obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odpadnih vod. Na navedeno obveznost pa ne vpliva dejstvo, da na parceli, na kateri stoji predmetni stanovanjski objekt ni mogoče zgraditi nepretočne greznice oziroma čistilne naprave, ker na njej ni dovolj prostora.
ZGO-1 člen 56, 66, 66/1, 66/1-6. ZZK-1 člen 1, 8, 8/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - pravica graditi - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Postopka za izdajo gradbenega dovoljenja ni mogoče širiti na odločanje o spornih stvarnopravnih razmerjih, kar izhaja že iz besedila 6. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1, ki toženi stranki izrecno nalaga zgolj preverjanje obstoja pravice graditi in ne morda odločanja od njej.
ZUS-1 člen 20, 20/1, 30, 30/1. ZVO-1 člen 58, 58/3, 64, 64/2. ZUP člen 9, 157, 157/2.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - trditvena podlaga tožbe - okoljevarstveno soglasje - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - načelo zaslišanja stranke
Tožnica mora v tožbi jasno navesti argumente, s katerimi utemeljuje vloženo tožbo, zato se je sodišče v tem upravnem sporu dolžno opredeliti le do navedb, ki jih je navajala v tožbi.
Iz vabila na ustno obravnavo je razvidno, da je bila tožnica izrecno obveščena, da je dokumentacija na voljo na vpogled na sedežu ARSO. Zato ni utemeljen njen tožbeni ugovor, da ni imela možnosti videti celotne dokumentacije. Iz navedenega vabila je razvidno še, da je bila tožnica pozvana, da na ustno obravnavo prinese morebitna pisna in druga dokazila, iz prve strani zapisnika ustne obravnave z dne 17. 4. 2012 pa, da je bila poučena, da ima na glavni obravnavi pravico do dajanja pripomb. Glede na navedeno je neutemeljen tudi njen očitek, da ni bila opozorjena na pravico in obveznost, da uveljavlja ugovore in predlaga ustrezne dokaze.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2. Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in sveta z dne 29. 4. 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora člen 1, 3. Uredba (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in sveta z dne 29. 4. 2004 o higieni živil člen 5.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - mikrobiološka analiza
Z Uredbo št. 853/2004 je določeno, da se izpolnjevanje merila števila klic ugotavlja na podlagi geometrične srednje vrednosti v obdobju dveh mesecev z najmanj dvema vzorcema na mesec. Merila iz točke 3(a) pa se nanašajo tudi na proizvajalce mleka, ne le na predelovalce. Na drugačno odločitev ne more vplivati nizko število mikroorganizmov, ki je bilo do sedaj ugotovljeno z vzorčenji, saj po navedenem to za ugotavljanje obveznosti nadaljnjega vzorčenja ni pravno odločilno dejstvo.
varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - uvedba biometrijskih ukrepov - test nujnosti - test sorazmernosti - izvajanje ukrepa nad zaposlenimi
Razlog za uvedbo ni utemeljen in tudi ne nujno potreben, če se zgolj zaradi priročnosti oziroma odsotnosti skrbi ali kot alternativno rešitev preprečitve vstopa nepooblaščenim osebam v prostor uvaja biometrijske ukrepe, saj jih v takem primeru ni mogoče opredeliti kot nujno potrebnih za dosego namenov. Četudi bi vstopanje s pomočjo čitalca prstnih odtisov bi potekalo s pretvorbo biometričnih značilnosti posameznikovega prstnega odtisa v določen algoritem in bi se tak algoritem primerjal z algoritmom, shranjenim v bazi, tako da se lahko na tej podlagi izvrši identifikacija posameznika. Bistveno je, da naprava omogoča povezovanje prstnega odtisa zaposlenega, ki ga prebere čitalec prstnih odtisov, z izvedenim podatkom, ki se hrani v bazi in da naprava na podlagi take povezave preveri identiteto posameznika in posledično (ne) odpre vrat. To predstavlja občuten poseg ne le v informacijsko zasebnost, ampak tudi v dostojanstvo posameznika ter njegovo telesno integriteto, upoštevati pa je potrebno tudi, da gre za izvajanje takih ukrepov v delovnem razmerju, kjer je zaposleni šibkejša stranka.
okoljevarstveno dovoljenje - stranski udeleženec - pravni interes - občina kot stranski udeleženec - v javnem interesu delujoča nevladna organizacija
Sodišče pritrjuje ugotovitvi toženke, da občina s sklicevanjem na vpliv bioplinarne na okoliške prebivalce ni izkazala posega v svoje pravne koristi, temveč iz tožbenih navedb izhaja, da uveljavlja zaščito javne koristi. Za zastopanje javnih koristi pa so po prvem odstavku 45. člena ZUP pristojni državni tožilec, državni pravobranilec in drugi državni organi, ki so po zakonu upravičeni v upravnem postopku zastopati javne koristi.
Če je drugotožnica oseba, ki ima status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu, česar toženka v tem postopku ni ugotavljala, pa bo na tej točki vzpostavljena povezava med obravnavano upravno zadevo in varstvom okolja, za katerega skrbi drugotožnica in s tem tudi njen pravni interes za sodelovanje v tem postopku ter pravica vložiti pritožbo.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - zamolčanje podatkov - lastni dohodek prosilca - prenehanje prejemanje nadomestila za brezposelnost
Tožnik navaja, da je nadomestilo za brezposelnost prejemal le do septembra. Glede na prvi odstavek 21.člena ZSVarPre je ta okoliščina lahko pravno odločilna za ugotavljanje lastnega dohodka, saj pomeni, da prejemkov preteklih treh mesecev ni mogoče upoštevati v premoženjskem stanju, ki je relevantno za priznanje pravice do BPP. Zato v takem primeru tudi zamolčanje prejemkov ne more povzročiti posledice iz petega odstavka 20. člena ZBPP.
ZUP člen 135, 135/4, 243, 243/3. ZPNačrt člen 79, 79/1, 80.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - nadomestna odločba - odmera za drug objekt - priključitev na komunalno opremo
Prvostopenjski organ bi v obravnavanem primeru, potem ko je na podlagi vložene pritožbe ugotovil, da je tožnik lastnik druge nepremičnine v naselju Primskovo sever (stavbe na naslovu A. in ne na B.), lahko tožnikovi pritožbi ugodil le na način, da bi prvo odločbo odpravil, postopek, ki je tekel po uradni dolžnosti, pa ustavil, saj je bilo ugotovljeno, da ni pogojev za vodenje postopka za odmero komunalnega prispevka tožniku v zvezi s stavbo na B. Glede komunalnega prispevka za stavbo na zemljišču parc. št. 233/12 in 233/7 k.o. … pa bi moral izdati novo odločbo, a ne kot nadomestno v smislu pooblastil, ki jih daje ZUP prvostopenjskemu organu po prejemu pritožbe.
Za odmero komunalnega prispevka samo po sebi ni pomembno, ali je bilo lastniku omogočeno, da se je njegov objekt že pred plačilom komunalnega prispevka priključil na kanalizacijsko omrežje.
ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-39, 78, 118, 118/1, 118/1-6.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za promet - varovalni pas ceste - odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje - prikolica
Po določbi 39. točke 1. odstavka 2. člena ZCes-1 je zakonodajalec primeroma in zelo široko opredelil objekte za obveščanje in oglaševanje kot reklamne stolpe, panoje, table, transparentne in druge nepremične in premične nosilce, namenjene namestitvi obvestilnih in oglasnih sporočil, medtem ko se tožnik v tožbi sklicuje izključno na določila ZGO-1 v zvezi z opredelitvijo objekta, brez upoštevanja zgoraj navedene določbe ZCes-1, kar je po presoji sodišča materialno pravno zmotno. Še zlasti to velja ob ključnem, med strankama nespornem dejstvu, da je na predmetni tožnikovi prikolici nameščena tabla dimenzij 3,00m x 4,00m, polepljena z oglasnimi sporočili, četudi predmetna prikolica ni „izgrajena“ na lokaciji v tem smislu, da bi bila trajno spojena z nepremičnino
Pravnomočni ugotovitveni odločbi o državljanstvu za prejšnja lastnika in tožnico sta v predmetnem denacionalizacijskem postopku lahko bili dokaza o jugoslovanskem državljanstvu navedenih oseb v času podržavljenja, ko je organ presojal o upravičenosti do denacionalizacije teh oseb ob uporabi določb prvega odstavka 9. člena ZDen in 12. člena tega zakona. Ker je bilo z ugotovitveno odločbo z dne 17. 7. 2003 (pravnomočno z dne 1. 1. 2007) odločeno, da tožnica ni postala državljanka nove Jugoslavije, se sodišče s prvostopenjskim organom strinja, da tudi zanjo - kot osebo iz 12. člena ZDen - v predmetnem postopku ni bilo mogoče ugotoviti, da je upravičena do denacionalizacije.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - vzdrževanje objekta - poseg v konstrukcijo
Tožnik ne ugovarja ugotovitvam inšpekcijskega organa, da je bil objekt delno porušen, delno nadvišan in konstrukcijsko spremenjen, zato ugotovljeno dejansko stanje ne omogoča sklepanja, da je šlo le za vzdrževalna dela, za katera gradbeno dovoljenje ni potrebno.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja
Tudi če bi bili v zadevi izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, ki pa ne bi bilo izdano, se zavezanec na to v inšpekcijskem postopku ne bi mogel uspešno sklicevati, saj je s svojim ravnanjem, ko je gradil pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, kršil obveznost iz določbe 3. člena ZGO-1.
Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini, zato za odmero samo po sebi ni pomembno, ali je bilo tožnici omogočeno, da se je njen objekt že pred plačilom komunalnega prispevka priključil na kanalizacijsko omrežje.
Na podlagi vložene pritožbe je bila lahko pritožniku izdana nadomestna odločba ob upoštevanju njegovega manjšega lastniškega deleža, medtem ko je izpodbijana odločba z vidika tožnice prva odločba, s katero ji je upravni organ odmeril in naložil dolžnost plačila komunalnega prispevka zaradi novo zgrajene komunalne opreme. To pomeni, da je upravni organ v obravnavanem primeru nepravilno uporabil določbe 243. člena ZUP, to pa bi lahko vplivalo na odločitev v zadevi glede presoje, na podlagi katerega predpisa, veljavnega v času izdaje izpodbijane odločbe, bi moral biti tožnici odmerjen komunalni prispevek.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - prisilna izvršba - izrek denarne kazni - višina denarne kazni
Glede na drugi stavek 298. člena ZUP je za izdajo odločbe, s katero se izterja zagrožena kazen, določi nov rok za izpolnitev obveznosti in zagrozi z novo kaznijo, potrebno ugotoviti le, ali je zavezanec v roku, določenem s prejšnjo odločbo, izpolnil obveznosti oziroma ali je storil kaj takega, kar nasprotuje njegovi obveznosti. O višini kazni, ki se izterja, se v tem postopku več ne odloča, saj je bilo o njej odločeno že v prejšnji odločbi, ko je bila ta kazen zagrožena.
okoljevarstveno soglasje - pogoji za izdajo okoljevarstvenega soglasja - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - načelo zaslišanja stranke
Po določbi tretjega odstavka 58. člena ZVO-1 je imela tožnica že od objave javnega naznanila, na podlagi katerega se je lahko seznanila z vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja, poročilom o vplivih na okolje in osnutkom odločitve o okoljevarstvenem soglasju, pravico vpogleda in možnost dajanja mnenj ter pripomb. Za odločitev v zadevi zato ni bistveno, da ji je bil status stranskega udeleženca priznan šele nekaj dni pred ustno obravnavo. Poleg tega je iz vabila na ustno obravnavo, ki ga je tožnica prejela 2. 4. 2012, razvidno, da je bila izrecno obveščena, da je dokumentacija na voljo na vpogled na sedežu ARSO. Glede na navedeno ni utemeljen njen ugovor, da ni imela možnosti videti celotne dokumentacije, v tožbi pa tudi ni konkretizirala, s katerimi dejstvi in okoliščinami, pomembnimi za odločitev v zadevi, ni bila seznanjena.