Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 31, 31/1, 35, 35/4. ZDavP-2 člen 101, 101/1.
odpis davčnega dolga - delni odpis davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - premoženje - poslovni delež - vrednost poslovnega deleža
Tožena stranka ima v družbi A. d.o.o. 80% delež. Iz uradnih evidenc izhaja, da znaša vrednost njenega vložka 7.010,40 EUR, kar je več kot znaša njen davčni dolg. Glede na to, da ima tožeča stranka navedeno premoženje, v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za odpis ali delni odpis davčne obveznosti, ne glede na to, da sicer izpolnjuje dohodkovni pogoj za odpis.
ZGO-1 člen 56, 66, 66/1, 66/1-6. ZZK-1 člen 1, 8, 8/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - pravica graditi - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Postopka za izdajo gradbenega dovoljenja ni mogoče širiti na odločanje o spornih stvarnopravnih razmerjih, kar izhaja že iz besedila 6. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1, ki toženi stranki izrecno nalaga zgolj preverjanje obstoja pravice graditi in ne morda odločanja od njej.
Glede na določbe ZV-1 za prenehanje koncesije ni pravno pomembno, ali je krivda za nepridobitev uporabnega dovoljenja za malo hidroelektrarno na tožnici ali ne. Bistveno je, da tožnica uporabnega dovoljenja ni pridobila do roka, določene v koncesijski pogodbi.
Pri določitvi višine vodnega povračila je treba v vsakem primeru posebej upoštevati določbe ZV-1 in Uredbe o vodnih povračilih ter uporabo le-teh ustrezno obrazložiti. V izpodbijani odločbi je tožena stranka navedla le določbe Uredbe in Sklepa o določiti cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2010, ni pa navedla katere kriterije za izračun višine vodnega povračila je uporabila. Zato sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti.
Zamuda roka, ki ga določa Uredba o vodnih povračilih, še ne pomeni, da imetnik vodne pravice ni dolžan plačati povračila za rabo vode ter da Sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2010 ni zakonit, ker ni bi sprejet v skladu z 8. členom navedene Uredbe do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto, pač pa šele 4. 6. 2010. Gre namreč za vsakoletno obveznost, ki izhaja že iz 124. člena ZV-1. Zato je treba za obdobje, ko cena ni bila določena in je nastala pravna praznina, uporabiti tisto ceno za osnovo vodnega povračila, ki je veljala v predhodnem obdobju, od navedenega datuma dalje pa po vrednostih določenih v Sklepu o določitvi cen za leto 2010.
Pri določitvi višine vodnega povračila je treba v vsakem primeru posebej upoštevati določbe ZV-1 in Uredbe o vodnih povračilih ter uporabo le-teh ustrezno obrazložiti. V izpodbijani odločbi je tožena stranka navedla le določbe Uredbe in Sklepa o določiti cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2010, ni pa navedla katere kriterije za izračun višine vodnega povračila je uporabila. Zato sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti.
ZUP člen 2, 2/1, 127, 127/2, 144, 144/1, 144/1-2. ZIS člen 59, 59/1, 59/2, 95, 95/2.
prirejanje iger na srečo - oblikovanje varnostnih rezerv - menica - zahteva za izdajo ugotovitvene odločbe - upravna zadeva
V ZUP ni določbe, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da lahko upravni organi izdajajo tudi odločbe, s katerimi bi odločali samo o spornih dejanskih ali pravnih vprašanjih.
O pravici, obveznosti ali pravni koristi se odloča z odločbo, izdano v postopku o prekršku. Sodišče bo pri odločanju o zahtevi za sodno varstvo, vloženi zoper odločbo o prekršku, presojalo pravilnost pravnih stališč in s tem tudi pravilnost uporabe določb 59. člena ZIS, ki se nanašajo na oblikovanje obveznih varnostnih rezerv tožeče stranke.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti - poslovanje odvetnikov
Zahtevo tožeče stranke je bilo potrebno zavrniti zaradi varovanja davčne tajnosti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - pritožba - odločanje organa v pritožbenem postopku - načelo zaslišanja stranke
V primeru, če drugostopenjski organ sam dopolnjuje postopek, mora imeti stranka zagotovljene procesne pravice, ki ji gredo po ZUP v postopku na prvi stopnji.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - prosti preudarek - ugotavljanje istovetnosti prosilca
Tožnik je sam izpovedal, da je predhodno ob prijetju s strani policije zaprosil za azil kot oseba z drugačnimi osebnimi podatki, kot jih je ob vložitvi prošnje navedel tožnik, ki pa trenutno ne razpolaga z nobenim osebnim dokumentom za izkazovanje svoje istovetnosti, kar je sam izrecno potrdil, ko je bil ustno zaslišan na glavni obravnavi pred sodiščem, čeprav je v izvorni državi imel potni list in osebno izkaznico, ki pa ju ni vzel s sabo na pot, pač pa jih je shranil pri drugih osebah (v Srbiji).
Sodišče ne sprejema razlogovanja tožeče stranke, da se je tožena stranka s tem, ko ni sprejela ustreznih podzakonskih aktov za odmero komunalnega prispevka, odpovedala plačilu te dajatve. Nesprejetje podzakonskih predpisov je lahko le okoliščina, ki vpliva na odmero oziroma na ugotavljanje višine komunalnega prispevka, ne pa tudi na dolžnost njegovega plačila.
Ne ZPNačrt, ne Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljiščih ne predpisujeta najnižjih ali najvišjih stroškov opremljanja, oziroma teh stroškov ne vežeta na pavšalne vrednosti na ravni države, ki izhajajo iz Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka na osnovni povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme. Zgolj iz višine teh stroškov, kot je določena z Odlokom, zato ni mogoče sklepati o morebitni arbitrarnosti ali nezakonitosti Odloka.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - zamolčanje podatkov - lastni dohodek prosilca - prenehanje prejemanje nadomestila za brezposelnost
Tožnik navaja, da je nadomestilo za brezposelnost prejemal le do septembra. Glede na prvi odstavek 21.člena ZSVarPre je ta okoliščina lahko pravno odločilna za ugotavljanje lastnega dohodka, saj pomeni, da prejemkov preteklih treh mesecev ni mogoče upoštevati v premoženjskem stanju, ki je relevantno za priznanje pravice do BPP. Zato v takem primeru tudi zamolčanje prejemkov ne more povzročiti posledice iz petega odstavka 20. člena ZBPP.
odvzem orožja in orožne listine - pogoji za odvzem - zadržek javnega reda - pravnomočna obsodba za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja
Iz besedila 2. alinee 1. odstavka 15. člena ZOro-1 ne izhaja, da bi zakonodajalec kakorkoli razločeval elemente nasilja glede na fizično ali verbalno oziroma drugo nasilje, temveč je povsem jasno določil, da so zadržki javnega reda v vsakem primeru podani, če je posameznik s pravnomočno odločbo obsojen za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja.
ZUS-1 člen 20, 20/1, 30, 30/1. ZVO-1 člen 58, 58/3, 64, 64/2. ZUP člen 9, 157, 157/2.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - trditvena podlaga tožbe - okoljevarstveno soglasje - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - načelo zaslišanja stranke
Tožnica mora v tožbi jasno navesti argumente, s katerimi utemeljuje vloženo tožbo, zato se je sodišče v tem upravnem sporu dolžno opredeliti le do navedb, ki jih je navajala v tožbi.
Iz vabila na ustno obravnavo je razvidno, da je bila tožnica izrecno obveščena, da je dokumentacija na voljo na vpogled na sedežu ARSO. Zato ni utemeljen njen tožbeni ugovor, da ni imela možnosti videti celotne dokumentacije. Iz navedenega vabila je razvidno še, da je bila tožnica pozvana, da na ustno obravnavo prinese morebitna pisna in druga dokazila, iz prve strani zapisnika ustne obravnave z dne 17. 4. 2012 pa, da je bila poučena, da ima na glavni obravnavi pravico do dajanja pripomb. Glede na navedeno je neutemeljen tudi njen očitek, da ni bila opozorjena na pravico in obveznost, da uveljavlja ugovore in predlaga ustrezne dokaze.
ZUP člen 135, 135/4, 243, 243/3. ZPNačrt člen 79, 79/1, 80.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - nadomestna odločba - odmera za drug objekt - priključitev na komunalno opremo
Prvostopenjski organ bi v obravnavanem primeru, potem ko je na podlagi vložene pritožbe ugotovil, da je tožnik lastnik druge nepremičnine v naselju Primskovo sever (stavbe na naslovu A. in ne na B.), lahko tožnikovi pritožbi ugodil le na način, da bi prvo odločbo odpravil, postopek, ki je tekel po uradni dolžnosti, pa ustavil, saj je bilo ugotovljeno, da ni pogojev za vodenje postopka za odmero komunalnega prispevka tožniku v zvezi s stavbo na B. Glede komunalnega prispevka za stavbo na zemljišču parc. št. 233/12 in 233/7 k.o. … pa bi moral izdati novo odločbo, a ne kot nadomestno v smislu pooblastil, ki jih daje ZUP prvostopenjskemu organu po prejemu pritožbe.
Za odmero komunalnega prispevka samo po sebi ni pomembno, ali je bilo lastniku omogočeno, da se je njegov objekt že pred plačilom komunalnega prispevka priključil na kanalizacijsko omrežje.
Pravnomočni ugotovitveni odločbi o državljanstvu za prejšnja lastnika in tožnico sta v predmetnem denacionalizacijskem postopku lahko bili dokaza o jugoslovanskem državljanstvu navedenih oseb v času podržavljenja, ko je organ presojal o upravičenosti do denacionalizacije teh oseb ob uporabi določb prvega odstavka 9. člena ZDen in 12. člena tega zakona. Ker je bilo z ugotovitveno odločbo z dne 17. 7. 2003 (pravnomočno z dne 1. 1. 2007) odločeno, da tožnica ni postala državljanka nove Jugoslavije, se sodišče s prvostopenjskim organom strinja, da tudi zanjo - kot osebo iz 12. člena ZDen - v predmetnem postopku ni bilo mogoče ugotoviti, da je upravičena do denacionalizacije.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - inšpekcijski postopek - neskladna gradnja - zgrajen drug objekt
Predmet gradbenega dovoljenja z dne 12. 1. 2010, na katerega se tožnik sklicuje, sta bila nezahtevna objekta skedenj in senik. Glede na to, da med strankama ni sporno, da je tožnik zgradil dve garaži dimenzij 7,6 m x 18,75 m z višino slemena 6,0 m, po presoji sodišča ni mogoče govoriti o nezahtevnem objektu, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje.
okoljevarstveno soglasje - pogoji za izdajo okoljevarstvenega soglasja - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - načelo zaslišanja stranke
Po določbi tretjega odstavka 58. člena ZVO-1 je imela tožnica že od objave javnega naznanila, na podlagi katerega se je lahko seznanila z vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja, poročilom o vplivih na okolje in osnutkom odločitve o okoljevarstvenem soglasju, pravico vpogleda in možnost dajanja mnenj ter pripomb. Za odločitev v zadevi zato ni bistveno, da ji je bil status stranskega udeleženca priznan šele nekaj dni pred ustno obravnavo. Poleg tega je iz vabila na ustno obravnavo, ki ga je tožnica prejela 2. 4. 2012, razvidno, da je bila izrecno obveščena, da je dokumentacija na voljo na vpogled na sedežu ARSO. Glede na navedeno ni utemeljen njen ugovor, da ni imela možnosti videti celotne dokumentacije, v tožbi pa tudi ni konkretizirala, s katerimi dejstvi in okoliščinami, pomembnimi za odločitev v zadevi, ni bila seznanjena.
gozd - posegi v gozd - dovozna pot - soglasje za ureditev dovozne poti - pristojnost soglasodajalca
Za odločitev v obravnavani zadevi so brezpredmetne vse navedbe toženke, ki se ne nanašajo na vprašanji, ali parcela predvidenega posega spada v gozd oziroma gozdni prostor in kakšen bo vpliv predvidenega posega na funkcije gozda, kot so opredeljene v gozdnogospodarskem načrtu.
ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-39, 78, 118, 118/1, 118/1-6.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za promet - varovalni pas ceste - odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje - prikolica
Po določbi 39. točke 1. odstavka 2. člena ZCes-1 je zakonodajalec primeroma in zelo široko opredelil objekte za obveščanje in oglaševanje kot reklamne stolpe, panoje, table, transparentne in druge nepremične in premične nosilce, namenjene namestitvi obvestilnih in oglasnih sporočil, medtem ko se tožnik v tožbi sklicuje izključno na določila ZGO-1 v zvezi z opredelitvijo objekta, brez upoštevanja zgoraj navedene določbe ZCes-1, kar je po presoji sodišča materialno pravno zmotno. Še zlasti to velja ob ključnem, med strankama nespornem dejstvu, da je na predmetni tožnikovi prikolici nameščena tabla dimenzij 3,00m x 4,00m, polepljena z oglasnimi sporočili, četudi predmetna prikolica ni „izgrajena“ na lokaciji v tem smislu, da bi bila trajno spojena z nepremičnino