SZ-1 člen 87, 87/2. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - razpisni pogoji - stalnost bivanja v občini
Tožnik je ob vložitvi vloge predložil potrdilo Upravne enote Celje o prijavi stalnega prebivališča, ki ni dokazovalo izpolnjevanja pogoja iz 3. 2. točke Javnega razpisa, to je stalnosti bivanja v Mestni občini Celje, dokazovalo pa je izpolnjevanje splošnega pogoja iz 2.1 točke Javnega razpisa. Ta ugotovitev po mnenju sodišča pomeni, da tožnikova vloga ni bila popolna in bi moral prvostopenjski organ, v kolikor bi sledil določbam ZUP o ravnanju z nepopolno vlogo in Splošnim določbam v Javnemu razpisu v točki 6 (Razpisni postopek), tožnika pozvati, naj nepopolno vlogo dopolni.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - odškodnina
Sporno je, ali je denacionalizacijska upravičenka upravičena še do denacionalizacije zemljišča v izmeri 178 m2, ki je bil po ugotovitvah prvostopenjskega upravnega organa ob podržavljenju del podržavljene par. št. 1165/1. Pogoj za to je, da je bila pravica uporabe, ki jo je po podržavljenju na podržavljenih zemljiščih obdržala denacionalizacijska upravičenka, prisilno odvzeta. Po presoji sodišča je prvostopenjski upravni organ obstoj tega dejstva kot sestavine relevantnega dejanskega stanja ugotovil s tolikšno stopnjo verjetnosti, da je lahko sprejel pravni zaključek o upravičenosti do denacionalizacije predmetnega zemljišča.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - angleški jezik - specifični pomen znaka - opisni znak
Povprečni slovenski potrošnik bo prijavljeni znak – besedno znamko, brez dodatnih elementov – ''REHAB'' dojel kot okrajšavo angleške besede ''rehabilitation'', tj., rehabilitacija. To pa glede na blago, ki ga prijavljeni znak pokriva tudi pomeni, da bo povprečni slovenski potrošnik znak nedvomno dojel kot informacijo o izdelku oziroma kot eno izmed značilnosti izdelka in sicer, da mu bo izdelek pomagal pri rehabilitaciji oziroma okrevanju. Če pa je temu tako, je tožena stranka pravilno zaključila, da bo relevanten slovenski potrošnik ob nakupu npr.: prehranskih dopolnil, označenih s tem znakom, kot tudi čajev ali drugih pijač, ta znak dojel kot besedo z zadnje opredeljenim pomenom, zlasti ob upoštevanju, da je angleški jezik kot tuji jezik nedvomno zelo prisoten v Sloveniji.
DDV - odbitek DDV - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - dokazno breme - subjektivni element - nabava tovornega vozila
Vprašanje, ali so izpolnjeni pogoji za (ne)priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV, je treba presojati v skladu z nacionalno zakonodajo in pravom EU.
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. Na podlagi ugotovitev iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa ni mogoče pritrditi zaključku prvostopenjskega organa, da tožnik ne izpolnjuje zakonsko predpisanih pogojev za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV od omenjenega računa.
sejnina - dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne krize - povratna veljava zakona - retroaktivnost - neprava retroaktivnost - načelo zaupanja v pravo - pravica do zasebne lastnine
Kolikor gre za dohodke, prejete po uveljavitvi ZDDDČPNO, zakon ni retroaktiven in zato tudi ni v nasprotju z Ustavo. Posega le v višino pričakovanega (neto) dohodka davčnih zavezancev, prejetega na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo zakona. Zato gre lahko le za t.i. nepravo retroaktivnost, ki se presoja po načelu zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave. Uvedba dodatnega obdavčenja temu ustavnemu načelu sama po sebi ne nasprotuje. S predpisano davčno stopnjo pa zakon po mnenju sodišča tudi ne posega prekomerno v pravico do zasebne lastnine, čeprav lahko skupna stopnja obdavčitve doseže 90%. Navedeno namreč velja le za dohodke, ki po višini presegajo predpisano zgornjo mejo, medtem ko dohodki do te meje niso predmet dodatnega obdavčenja. Le z visoko stopnjo obdavčitve je mogoče doseči (stvarno upravičen) cilj zakonodajalca, da se višina dohodkov poslovodij in nadzornikov prilagodi gospodarskemu stanju družb, ki jih vodijo oziroma nadzorujejo.
davek na motorna vozila - odmera davka na motorna vozila - davčna osnova
Osnova za davek je prodajna cena posameznega motornega vozila, ki ne vključuje tega davka in davka na dodano vrednost. Če prodajna cena ne ustreza prometni vrednosti, ali če plačila ni, je davčna osnova prometna vrednost teh vozil, ki jo ugotovi davčni organ. Ker je med strankama sporno ali je tožena stranka pravilno določila davčno osnovo, je bilo treba zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja tožbi ugoditi.
V obravnavanem primeru je sporna odločitev, ki se nanaša na prekinitev prestajanja kazni zapora (82. člen ZIKS-1) in s tem na situacijo, ki je pogojena s tem, da je tožnik na prestajanju zaporne kazni. Čim je tožnik zaporno kazen prestal in je posledično na prostosti, ni več ne podlage in ne razloga za prekinitev, saj je očitno, da bo na prostosti lahko opravil vse tiste zadeve, zaradi katerih je zaprosil za prekinitev prestajanja kazni. Ker se torej v tožnikov pravni položaj z izpodbijano odločbo več ne posega, na obstoj pravnega interesa pa je treba paziti ves čas postopka, je sodišče tožbo zavrglo.
ZKZ člen 17, 19, 19/3, 19/3-2. ZZK-1 člen 40. SPZ člen 43, 43/2.
odobritev pravnega posla - pogodba o priznanju lastninske pravice - posadna listina - priposestvovanje
Priposestvovanje predstavlja izvirno pridobitev lastninske pravice, vendar s predloženo pogodbo o priznanju lastninske pravice in uskladitvi ZK stanja z dejanskim pogodbenika urejata razmerja za prenos lastninske pravice na zemljišču. Že iz same navedene pogodbe izhaja, da pogodbenica, ki je zemljiškoknjižna lastnica, priznava drugemu pogodbeniku (tožniku), ki je dejanski lastnik parcele, lastninsko pravico na nepremičnini. Ker se pravni temelj izvirne pridobitve lastninske pravice v takem primeru dokazuje z listino o priznanju izvirne pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem v korist druge osebe in gre pri tem torej tudi za elemente pravnoposlovnega ravnanja, sodišče meni, da morajo v tej listini biti ugotovljeni in ob tem izkazani pogoji za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem (drugi odstavek 43. člena SPZ), tako da organ v postopku za odobritev pravnega posla lahko oceni, ali pogodba o priznanju lastninske pravice s priposestvovanjem po vsebini ne predstavlja pravnega temelja za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice v smislu 17. člena ZKZ.
Ker mora komisija za pogojni odpust o svoji odločitvi izdati pisno odločbo (107. člen ZIKS-1), odločitev komisije z redne seje dne 16. 3. 2012 pa v obravnavanem primeru ni bila izdana pisno (in vročena tožniku), ta odločitev nima pravnega učinka.
veljavnost patenta - ničnost odločbe - stranka v postopku - pravni interes
Navedbe tožnika, da je sam gradbeno podjetje, ki deluje na istem področju, ki ga pokriva patent, namreč ne predstavljajo pravnega interesa za priznanje aktivne legitimacije v postopku, ki se je zaključil z izdajo izpodbijane odločbe, zlasti ob upoštevanju, da tožnik izkazovanje svojega pravnega interesa opira na morebitne zaplete pri lastnem razvoju in uporabi industrijsko izvedljivih podobnih rešitev na tem področju.
ZOdv člen 11, 21, 42. ZGD-1 člen 6, 6/4. ZPRS-1 člen 8, 8/1, 8/1-9, 8/2, 8/3. ZPDZC člen 3, 3/1, 3/1-5, 3/2.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - delo na črno - prepoved opravljanja dejavnosti
Določbe ZPRS-1 in Navodila o vrstah in obsegu podatkov za posamezno pravno organizacijsko obliko enote Poslovnega registra Slovenije tožnika ne zavezujejo k prijavi za vpis v Poslovni register Slovenije dejavnosti, ki jo opravlja poleg glavne dejavnosti (ki je odvetništvo), če ta ne pomeni pomembnega dela njegovega poslovanja.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - fikcija vročitve
Sodišče na podlagi povratnice o vročitvi drugostopenjske odločbe tožnici ugotavlja, da je bila 4. 10. 2012 obveščena o prispelem pismu, tako da se je 15- dnevni rok za prevzem pošiljke iztekel 19. 10. 2012. Ker je navedenega dne nastopila fikcija, da je bila odločba, s katero je bil postopek končan, vročena tožnici, je naslednji dan, to je 20. 10. 2012, začel teči 30-dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu. Ta bi se iztekel 18. 11. 2012, ker pa je bila nedelja, se je to zgodilo prvi naslednji delovni dan, torej 19. 11. 2012. Tožba je bila vložena priporočeno po pošti 20. 11. 2012, to je po preteku zakonskega roka, zato jo je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot prepozno zavrglo.