denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - javno dobro - krajinski park
Nepremičnine, ki so razglašene za kulturne spomenike ali naravne znamenitosti, se v denacionalizacijskih postopkih vračajo v naravi, razen če so ugotovljene ovire za vračanje, ki jih določa zakon.
Nepremičnine, če je ugotovljen status javnega dobra, ni mogoče vrniti, za krajinski park v obravnavani zadevi pa ni izkazano, da šteje za nepremičnino, ki je javno dobro.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - tujec - pogoj vzajemnosti
Tožnik ni državljan Republike Slovenije, niti nima stalnega oziroma začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, zato bi lahko bil upravičen do brezplačne pravne pomoči v skladu s 3. točko prvega odstavka 10. člena ZBPP, če bi bilo ugotovljeno, da so po predpisih države Republike Hrvaške tudi slovenski državljani v Republiki Hrvaški upravičeni do brezplačne pravne pomoči.
veljavnost patenta - ničnost odločbe - stranka v postopku - pravni interes
Navedbe tožnika, da je sam gradbeno podjetje, ki deluje na istem področju, ki ga pokriva patent, namreč ne predstavljajo pravnega interesa za priznanje aktivne legitimacije v postopku, ki se je zaključil z izdajo izpodbijane odločbe, zlasti ob upoštevanju, da tožnik izkazovanje svojega pravnega interesa opira na morebitne zaplete pri lastnem razvoju in uporabi industrijsko izvedljivih podobnih rešitev na tem področju.
Vrednost podržavljenega premoženja se določi po stanju v času podržavljenja. Nepremičnina je bila podržavljena v letu 1946, torej je relevanten status te nepremičnine v tem letu. Zatrjevanje drugačne dejanske namembnosti nepremičnine, kolikor ta ne izhaja iz ustreznih dokazil, v denacionalizacijskemu postopku ne more biti relevantno v smislu spremembe pravnega statusa zemljišča.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/3, 36, 36/1, 36/1-4, 224. ZCes-1 člen 2, 2-25, 3.
javna cesta - pravica uporabe javne ceste - ugotovitvena odločba - upravna zadeva - zavrženje zahteve - zavrženje tožbe
Splošna raba javne ceste je anonimna. Drugostopenjski organ pravilno ugotavlja, da ni pravne podlage za izdajo ugotovitvenih upravnih odločb, s katerimi bi se ugotavljajo, da ima nekdo pravico splošne rabe te vrste javnega dobra.
Ker tožnik v tožbi navaja, da je vložil pritožbo, ker prvostopenjski organ ugotovitvenega akta ni izdal, ga sodišče ni posebej pozivalo, da izkaže dokončnost tega sklepa. Tožba je vložena zoper akt, ki ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Z dopisom, s katerim je občina tožnikovo vlogo odstopila policijski upravi, še ni bilo odločeno o nobeni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi.
dohodnina - drugi dohodki - dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje - izplačilo odkupne vrednosti
Obravnavani drugi dohodek tožnika je davčni organ pravilno vštel v davčno osnovo pri izračunu dohodnine za leto 2011, saj gre za izplačilo iz naslova dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, in to na podlagi zahteve tožnika, da se mu izplača odkupna vrednost enot premoženja, vpisanih na njegovem osebnem računu pri pokojninski družbi.
ZKZ člen 17, 19, 19/3, 19/3-2. ZZK-1 člen 40. SPZ člen 43, 43/2.
odobritev pravnega posla - pogodba o priznanju lastninske pravice - posadna listina - priposestvovanje
Priposestvovanje predstavlja izvirno pridobitev lastninske pravice, vendar s predloženo pogodbo o priznanju lastninske pravice in uskladitvi ZK stanja z dejanskim pogodbenika urejata razmerja za prenos lastninske pravice na zemljišču. Že iz same navedene pogodbe izhaja, da pogodbenica, ki je zemljiškoknjižna lastnica, priznava drugemu pogodbeniku (tožniku), ki je dejanski lastnik parcele, lastninsko pravico na nepremičnini. Ker se pravni temelj izvirne pridobitve lastninske pravice v takem primeru dokazuje z listino o priznanju izvirne pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem v korist druge osebe in gre pri tem torej tudi za elemente pravnoposlovnega ravnanja, sodišče meni, da morajo v tej listini biti ugotovljeni in ob tem izkazani pogoji za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem (drugi odstavek 43. člena SPZ), tako da organ v postopku za odobritev pravnega posla lahko oceni, ali pogodba o priznanju lastninske pravice s priposestvovanjem po vsebini ne predstavlja pravnega temelja za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice v smislu 17. člena ZKZ.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev odločbe
Dopolnjevanje dolžne obrazložitve upravne odločbe z navedbami v odgovoru na tožbo ali še kasneje v pripravljalnem spisu, ni dopustno. Namreč tako dopolnjevanje obrazložitve in razlogov za odločitev šele v postopku upravnega spora ne more nadomestiti obrazložitve, ki bi jo morala vsebovati upravna odločba, glede na določbo 214. člena ZUP in je s takim postopanjem stranki odvzeta pravica do učinkovite obrambe pravic. Izrek odločbe zahteva obrazložitev razlogov, ki so njegov temelj.
S poravnavo, ki ima učinek izročilne pogodbe, se je tožnikov sin, ki je hkrati postal lastnik očetove nepremičnine, zavezal, da bo očetu zagotovil dosmrtno brezplačno bivanje v stari hiši, zagotovil brezplačno ogrevanje, vodo in elektriko, mu omogočil prost dostop do stare hiše, možnost gibanja po vsem posestvu, možnost parkiranja osebnega avtomobila in namestitev poštnega nabiralnika. Prav tako se je zavezal, da mu bo v primeru bolezni ali starostne onemoglosti zagotovil pomoč in postrežbo, bodisi sam ali po drugih osebah. Glede na naravo zgoraj navedene poravnave sodišče ugotavlja, da ji ni mogoče pripisati lastnosti izvršljivega pravnega naslova ali pravnega posla v smislu 557. člena Obligacijskega zakonika (pogodba o dosmrtnem preživljanju), torej ni mogoče v tej poravnavi dogovorjene obveznosti zagotavljanja oskrbe na domu razlagati drugače, kot je dogovorjena.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - upravni spor - pravni interes za tožbo - za odločitev relevantni ugovori - zakonitost obravnave vlog ostalih prijaviteljev
Tožnica v tožbi izpodbija odločitev, ki se nanaša nanjo, čeprav samemu številu točk, ki jih je dosegla, ne oporeka, ampak oporeka zakonitosti obravnave pred njeno uvrščenih vlog drugih prijaviteljev. Po presoji sodišča glede na način izbire, nesporno število doseženih točk tožnice in doseženih točk drugih prijaviteljev ter glede na uvrstitev tožničine vloge na prvo naslednje mesto za prejemniki sredstev, tožnica izkazuje pravni interes za tožbo. Če bi obveljalo nasprotno stališče tožene stranke, bi to pomenilo, da ugoditvena odločba oziroma sklep v postopku javnega razpisa ne bi mogla biti nikoli podvržena sodni presoji, čeprav brez dvoma vpliva na pravni položaj tožnika. Uspeh posameznega prijavitelja na razpisu je sicer res v največji meri odvisen od kakovosti njegove vloge. Vendar pa glede na to, da konkurira tudi z drugimi prijavitelji, lahko pride do situacije, da je uspeh stranke odvisen tudi od pravilne in zakonite obravnave ostalih prijaviteljev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje
V obravnavanem primeru je nepravilno ugotovljeno premoženje tožnika. Smisel zapuščinske obravnave je namreč med drugim ugotoviti velikost dednega deleža, ta ugotovitev pa mora biti zajeta v sklepu o dedovanju, ker ga sicer ni mogoče preizkusiti. V obravnavani zadevi pa sklep o dedovanju v zapuščinski zadevi sploh še ni bil izdan, saj zapuščinski postopek očitno še ni zaključen. V obravnavani zadevi zato izpodbijana odločba sloni na napačnih predpostavkah, saj kot premoženje za določitev finančnega cenzusa tožnika tožena stranka upošteva premoženje, ki naj bi ga tožnik dobil po dednem dogovoru.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - fikcija vročitve
Sodišče na podlagi povratnice o vročitvi drugostopenjske odločbe tožnici ugotavlja, da je bila 4. 10. 2012 obveščena o prispelem pismu, tako da se je 15- dnevni rok za prevzem pošiljke iztekel 19. 10. 2012. Ker je navedenega dne nastopila fikcija, da je bila odločba, s katero je bil postopek končan, vročena tožnici, je naslednji dan, to je 20. 10. 2012, začel teči 30-dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu. Ta bi se iztekel 18. 11. 2012, ker pa je bila nedelja, se je to zgodilo prvi naslednji delovni dan, torej 19. 11. 2012. Tožba je bila vložena priporočeno po pošti 20. 11. 2012, to je po preteku zakonskega roka, zato jo je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot prepozno zavrglo.