začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Okoliščina, da je tožnik vložil pobudo za spremembo prostorskega akta, na podlagi katere bo imel možnost legalizirati objekt, v postopku izdaje začasne odredbe ni relevantna, saj gre pri tem za bodoče negotovo dejstvo, na podlagi katerega ni mogoče utemeljiti izdaje začasne odredbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožnik v tožbi ne izpodbija ugotovitev tožene stranke, da je njegova vloga v izvršilnem postopku, v zvezi s katerim prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, očitno nerazumna. Tako je po presoji sodišča pravilen zaključek, da tožnik v zvezi z nadaljevanjem izvršilnega postopka zoper sklep o izvršbi nima verjetnega izgleda za uspeh.
SZ-1 člen 87, 87/2. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - razpisni pogoji - stalnost bivanja v občini
Tožnik je ob vložitvi vloge predložil potrdilo Upravne enote Celje o prijavi stalnega prebivališča, ki ni dokazovalo izpolnjevanja pogoja iz 3. 2. točke Javnega razpisa, to je stalnosti bivanja v Mestni občini Celje, dokazovalo pa je izpolnjevanje splošnega pogoja iz 2.1 točke Javnega razpisa. Ta ugotovitev po mnenju sodišča pomeni, da tožnikova vloga ni bila popolna in bi moral prvostopenjski organ, v kolikor bi sledil določbam ZUP o ravnanju z nepopolno vlogo in Splošnim določbam v Javnemu razpisu v točki 6 (Razpisni postopek), tožnika pozvati, naj nepopolno vlogo dopolni.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - angleški jezik - specifični pomen znaka - opisni znak
Povprečni slovenski potrošnik bo prijavljeni znak – besedno znamko, brez dodatnih elementov – ''REHAB'' dojel kot okrajšavo angleške besede ''rehabilitation'', tj., rehabilitacija. To pa glede na blago, ki ga prijavljeni znak pokriva tudi pomeni, da bo povprečni slovenski potrošnik znak nedvomno dojel kot informacijo o izdelku oziroma kot eno izmed značilnosti izdelka in sicer, da mu bo izdelek pomagal pri rehabilitaciji oziroma okrevanju. Če pa je temu tako, je tožena stranka pravilno zaključila, da bo relevanten slovenski potrošnik ob nakupu npr.: prehranskih dopolnil, označenih s tem znakom, kot tudi čajev ali drugih pijač, ta znak dojel kot besedo z zadnje opredeljenim pomenom, zlasti ob upoštevanju, da je angleški jezik kot tuji jezik nedvomno zelo prisoten v Sloveniji.
ZKZ člen 17, 19, 19/3, 19/3-2. ZZK-1 člen 40. SPZ člen 43, 43/2.
odobritev pravnega posla - pogodba o priznanju lastninske pravice - posadna listina - priposestvovanje
Priposestvovanje predstavlja izvirno pridobitev lastninske pravice, vendar s predloženo pogodbo o priznanju lastninske pravice in uskladitvi ZK stanja z dejanskim pogodbenika urejata razmerja za prenos lastninske pravice na zemljišču. Že iz same navedene pogodbe izhaja, da pogodbenica, ki je zemljiškoknjižna lastnica, priznava drugemu pogodbeniku (tožniku), ki je dejanski lastnik parcele, lastninsko pravico na nepremičnini. Ker se pravni temelj izvirne pridobitve lastninske pravice v takem primeru dokazuje z listino o priznanju izvirne pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem v korist druge osebe in gre pri tem torej tudi za elemente pravnoposlovnega ravnanja, sodišče meni, da morajo v tej listini biti ugotovljeni in ob tem izkazani pogoji za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem (drugi odstavek 43. člena SPZ), tako da organ v postopku za odobritev pravnega posla lahko oceni, ali pogodba o priznanju lastninske pravice s priposestvovanjem po vsebini ne predstavlja pravnega temelja za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice v smislu 17. člena ZKZ.
V obravnavanem primeru je sporna odločitev, ki se nanaša na prekinitev prestajanja kazni zapora (82. člen ZIKS-1) in s tem na situacijo, ki je pogojena s tem, da je tožnik na prestajanju zaporne kazni. Čim je tožnik zaporno kazen prestal in je posledično na prostosti, ni več ne podlage in ne razloga za prekinitev, saj je očitno, da bo na prostosti lahko opravil vse tiste zadeve, zaradi katerih je zaprosil za prekinitev prestajanja kazni. Ker se torej v tožnikov pravni položaj z izpodbijano odločbo več ne posega, na obstoj pravnega interesa pa je treba paziti ves čas postopka, je sodišče tožbo zavrglo.
ZVPot člen 35. ZOdv člen 11, 21. ZGD-1 člen 6, 6/4. ZPDZC člen 3, 3/1, 3/1-5, 3/2, 13, 13/4.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - oddaja poslovnega prostora v najem - odvetnica - prijava dejavnosti
Za dajanje lastnih nepremičnin odvetnika v najem ni potrebna posebna registracija, če gre za oddajanje v smislu določil četrtega odstavka 6. člena ZGD-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - tujec - pogoj vzajemnosti
Tožnik ni državljan Republike Slovenije, niti nima stalnega oziroma začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, zato bi lahko bil upravičen do brezplačne pravne pomoči v skladu s 3. točko prvega odstavka 10. člena ZBPP, če bi bilo ugotovljeno, da so po predpisih države Republike Hrvaške tudi slovenski državljani v Republiki Hrvaški upravičeni do brezplačne pravne pomoči.
Vrednost podržavljenega premoženja se določi po stanju v času podržavljenja. Nepremičnina je bila podržavljena v letu 1946, torej je relevanten status te nepremičnine v tem letu. Zatrjevanje drugačne dejanske namembnosti nepremičnine, kolikor ta ne izhaja iz ustreznih dokazil, v denacionalizacijskemu postopku ne more biti relevantno v smislu spremembe pravnega statusa zemljišča.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev odločbe
Dopolnjevanje dolžne obrazložitve upravne odločbe z navedbami v odgovoru na tožbo ali še kasneje v pripravljalnem spisu, ni dopustno. Namreč tako dopolnjevanje obrazložitve in razlogov za odločitev šele v postopku upravnega spora ne more nadomestiti obrazložitve, ki bi jo morala vsebovati upravna odločba, glede na določbo 214. člena ZUP in je s takim postopanjem stranki odvzeta pravica do učinkovite obrambe pravic. Izrek odločbe zahteva obrazložitev razlogov, ki so njegov temelj.
Ker mora komisija za pogojni odpust o svoji odločitvi izdati pisno odločbo (107. člen ZIKS-1), odločitev komisije z redne seje dne 16. 3. 2012 pa v obravnavanem primeru ni bila izdana pisno (in vročena tožniku), ta odločitev nima pravnega učinka.
Iz izpisov zemljiškoknjižnega stanja za sporne parcele je razvidno, da se vknjižba prepovedi odtujitve ne nanaša na delež (2/3), ki je v lasti prosilke za brezplačno pravno pomoč, in prosilka torej s svojim deležem na nepremičninah lahko razpolaga. Navedeni podatki o vknjiženi prepovedi odtujitve pri odločanju očitno niso bili upoštevani. Zato je dejansko stanje glede vrednosti premoženja prosilke ostalo nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno, kar predstavlja razlog za odpravo odločbe.
veljavnost patenta - ničnost odločbe - stranka v postopku - pravni interes
Navedbe tožnika, da je sam gradbeno podjetje, ki deluje na istem področju, ki ga pokriva patent, namreč ne predstavljajo pravnega interesa za priznanje aktivne legitimacije v postopku, ki se je zaključil z izdajo izpodbijane odločbe, zlasti ob upoštevanju, da tožnik izkazovanje svojega pravnega interesa opira na morebitne zaplete pri lastnem razvoju in uporabi industrijsko izvedljivih podobnih rešitev na tem področju.
DDV - odbitek DDV - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - dokazno breme - subjektivni element - nabava tovornega vozila
Vprašanje, ali so izpolnjeni pogoji za (ne)priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV, je treba presojati v skladu z nacionalno zakonodajo in pravom EU.
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. Na podlagi ugotovitev iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa ni mogoče pritrditi zaključku prvostopenjskega organa, da tožnik ne izpolnjuje zakonsko predpisanih pogojev za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV od omenjenega računa.
dohodnina - drugi dohodki - dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje - izplačilo odkupne vrednosti
Obravnavani drugi dohodek tožnika je davčni organ pravilno vštel v davčno osnovo pri izračunu dohodnine za leto 2011, saj gre za izplačilo iz naslova dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, in to na podlagi zahteve tožnika, da se mu izplača odkupna vrednost enot premoženja, vpisanih na njegovem osebnem računu pri pokojninski družbi.
Javni razpis za sofinanciranje spodbud delodajalcem za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom po izobraževalnih programih za pridobitev izobrazbe v šolskem oziroma študijskem letu 2010/2011 točka 3.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje spodbud delodajalcem - izvajanje praktičnega usposabljanja - prijava na javni razpis - priloge k prijavi - poziv k dopolnitvi vloge
Tožeča stranka je bila pozvana k dopolnitvi vloge z natančno določenimi navedbami dopolnitve za posamezno pravno osebo, ki so se nanašale na že priložene listine in zahtevo po predložitvi manjka napotnic oziroma aneksov h kolektivnim učnim pogodbam za posameznega dijaka. Glede na to, da so pogoji sofinanciranja v 3. točki javnega razpisa določno navedeni in vsebujejo med drugim tudi določbo o vsebini konkretnega izkaza napotitve prijavljene osebe k izbranemu delodajalcu, se tožeča stranka ne more sklicevati na to, da oblika in vsebina pogodb in napotnic v javnem razpisu ni bila predpisana, vsled česar takšno odstopanje v obličnosti ne more biti na škodo tožeče stranke.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - javno dobro - krajinski park
Nepremičnine, ki so razglašene za kulturne spomenike ali naravne znamenitosti, se v denacionalizacijskih postopkih vračajo v naravi, razen če so ugotovljene ovire za vračanje, ki jih določa zakon.
Nepremičnine, če je ugotovljen status javnega dobra, ni mogoče vrniti, za krajinski park v obravnavani zadevi pa ni izkazano, da šteje za nepremičnino, ki je javno dobro.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - upravni spor - pravni interes za tožbo - za odločitev relevantni ugovori - zakonitost obravnave vlog ostalih prijaviteljev
Tožnica v tožbi izpodbija odločitev, ki se nanaša nanjo, čeprav samemu številu točk, ki jih je dosegla, ne oporeka, ampak oporeka zakonitosti obravnave pred njeno uvrščenih vlog drugih prijaviteljev. Po presoji sodišča glede na način izbire, nesporno število doseženih točk tožnice in doseženih točk drugih prijaviteljev ter glede na uvrstitev tožničine vloge na prvo naslednje mesto za prejemniki sredstev, tožnica izkazuje pravni interes za tožbo. Če bi obveljalo nasprotno stališče tožene stranke, bi to pomenilo, da ugoditvena odločba oziroma sklep v postopku javnega razpisa ne bi mogla biti nikoli podvržena sodni presoji, čeprav brez dvoma vpliva na pravni položaj tožnika. Uspeh posameznega prijavitelja na razpisu je sicer res v največji meri odvisen od kakovosti njegove vloge. Vendar pa glede na to, da konkurira tudi z drugimi prijavitelji, lahko pride do situacije, da je uspeh stranke odvisen tudi od pravilne in zakonite obravnave ostalih prijaviteljev.
ZDen člen 19, 19-3, 19-4, 32, 32/2. ZCes-1 člen 2, 2-25, 39, 39/3.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - kategorizirana javna pot
Tožena stranka je spregledala, da 39. člen ZCes-1 zahteva, da so javne ceste, kamor spada tudi javna pot, kategorizirane, zato se ni mogla opreti na 25. točko 2. člena ZCes-1 oziroma v posledici 3. točko prvega odstavka 19. člena ZDen, za ugotovitev ovire za vrnitev v nepremičnine v naravi.
Uredba o ukrepih 1.,3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2010 do 2013 člen 63, 63/1, 63/1-1, 63/1-9, 90, 90/2.
javni razpis - neposredna plačila v kmetijstvu - dodelitev nepovratnih sredstev - program razvoja podeželja - izpolnjevanje pogojev - oddaja zbirne vloge - dejavna kmetija
Javni razpis je kot dejavne opredelil tiste kmetije, ki ustvarijo bruto prihodek iz kmetijske dejavnosti oziroma iz kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah vsaj v višini 1 bruto minimalne plače v letu pred letom objave javnega razpisa in vložijo zbirno vlogo v predpisanem roku. Za izpolnitev obravnavanega pogoja sta morali biti izpolnjeni obe opredelilni okoliščini, dohodek in oddaja zbirne vloge. Ker tožnik zbirne vloge ni vložil, ni pomembno, če je iz gozdarske in dopolnilne dejavnosti ustvaril bistveno višji dohodek, kot je bil zahtevan.
Javni razpis pogoja ni na novo določil, niti ga ni širil, temveč je pogoju iz Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2010 do 2013 le natančneje določil vsebino. To pa je v skladu z določbo drugega odstavka 90. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2010 do 2013.