brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Ker je prosilkin sin lastnik nepremičnin v vrednosti nad 13.780,00 EUR, je upravni organ po kriteriju iz 2. točke 24. člena ZSVarPre pravilno štel, da se njegovo premoženje, ki ne daje katastrskega dohodka, višjega od bruto minimalne plače, pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči upošteva pri ugotavljanju finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Uredba o ukrepih 1.,3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2010 do 2013 člen 63, 63/1, 63/1-1, 63/1-9, 90, 90/2.
javni razpis - neposredna plačila v kmetijstvu - dodelitev nepovratnih sredstev - program razvoja podeželja - izpolnjevanje pogojev - oddaja zbirne vloge - dejavna kmetija
Javni razpis je kot dejavne opredelil tiste kmetije, ki ustvarijo bruto prihodek iz kmetijske dejavnosti oziroma iz kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah vsaj v višini 1 bruto minimalne plače v letu pred letom objave javnega razpisa in vložijo zbirno vlogo v predpisanem roku. Za izpolnitev obravnavanega pogoja sta morali biti izpolnjeni obe opredelilni okoliščini, dohodek in oddaja zbirne vloge. Ker tožnik zbirne vloge ni vložil, ni pomembno, če je iz gozdarske in dopolnilne dejavnosti ustvaril bistveno višji dohodek, kot je bil zahtevan.
Javni razpis pogoja ni na novo določil, niti ga ni širil, temveč je pogoju iz Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2010 do 2013 le natančneje določil vsebino. To pa je v skladu z določbo drugega odstavka 90. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2010 do 2013.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/3, 36, 36/1, 36/1-4, 224. ZCes-1 člen 2, 2-25, 3.
javna cesta - pravica uporabe javne ceste - ugotovitvena odločba - upravna zadeva - zavrženje zahteve - zavrženje tožbe
Splošna raba javne ceste je anonimna. Drugostopenjski organ pravilno ugotavlja, da ni pravne podlage za izdajo ugotovitvenih upravnih odločb, s katerimi bi se ugotavljajo, da ima nekdo pravico splošne rabe te vrste javnega dobra.
Ker tožnik v tožbi navaja, da je vložil pritožbo, ker prvostopenjski organ ugotovitvenega akta ni izdal, ga sodišče ni posebej pozivalo, da izkaže dokončnost tega sklepa. Tožba je vložena zoper akt, ki ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Z dopisom, s katerim je občina tožnikovo vlogo odstopila policijski upravi, še ni bilo odločeno o nobeni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi.
Javni razpis za sofinanciranje spodbud delodajalcem za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom po izobraževalnih programih za pridobitev izobrazbe v šolskem oziroma študijskem letu 2010/2011 točka 3.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje spodbud delodajalcem - izvajanje praktičnega usposabljanja - prijava na javni razpis - priloge k prijavi - poziv k dopolnitvi vloge
Tožeča stranka je bila pozvana k dopolnitvi vloge z natančno določenimi navedbami dopolnitve za posamezno pravno osebo, ki so se nanašale na že priložene listine in zahtevo po predložitvi manjka napotnic oziroma aneksov h kolektivnim učnim pogodbam za posameznega dijaka. Glede na to, da so pogoji sofinanciranja v 3. točki javnega razpisa določno navedeni in vsebujejo med drugim tudi določbo o vsebini konkretnega izkaza napotitve prijavljene osebe k izbranemu delodajalcu, se tožeča stranka ne more sklicevati na to, da oblika in vsebina pogodb in napotnic v javnem razpisu ni bila predpisana, vsled česar takšno odstopanje v obličnosti ne more biti na škodo tožeče stranke.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - javno dobro - krajinski park
Nepremičnine, ki so razglašene za kulturne spomenike ali naravne znamenitosti, se v denacionalizacijskih postopkih vračajo v naravi, razen če so ugotovljene ovire za vračanje, ki jih določa zakon.
Nepremičnine, če je ugotovljen status javnega dobra, ni mogoče vrniti, za krajinski park v obravnavani zadevi pa ni izkazano, da šteje za nepremičnino, ki je javno dobro.
ZDen člen 19, 19-3, 19-4, 32, 32/2. ZCes-1 člen 2, 2-25, 39, 39/3.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - kategorizirana javna pot
Tožena stranka je spregledala, da 39. člen ZCes-1 zahteva, da so javne ceste, kamor spada tudi javna pot, kategorizirane, zato se ni mogla opreti na 25. točko 2. člena ZCes-1 oziroma v posledici 3. točko prvega odstavka 19. člena ZDen, za ugotovitev ovire za vrnitev v nepremičnine v naravi.
Iz izpisov zemljiškoknjižnega stanja za sporne parcele je razvidno, da se vknjižba prepovedi odtujitve ne nanaša na delež (2/3), ki je v lasti prosilke za brezplačno pravno pomoč, in prosilka torej s svojim deležem na nepremičninah lahko razpolaga. Navedeni podatki o vknjiženi prepovedi odtujitve pri odločanju očitno niso bili upoštevani. Zato je dejansko stanje glede vrednosti premoženja prosilke ostalo nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno, kar predstavlja razlog za odpravo odločbe.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev - veteranski dodatek - načelo zaupanja v pravo
S tem, ko upravna enota tožnice skupaj z vabilom v zvezi z njeno pritožbo ni pozvala, naj s seboj prinese tudi zdravstveno dokumentacijo, ni kršila upravnega postopka. Tožnica bi namreč morala, poleg trajne popolne izgube delovne zmožnosti, izkazati tudi izpolnjevanje pogojev za pridobitev veteranskega dodatka. V zadevi pa ni sporno, da teh pogojev ne izpolnjuje. Tožničino zdravstveno stanje, na katerega se sklicuje v tožbi, ni pravno relevantno. Pravica do veteranskega dodatka je namreč po določbi 8. člena ZVV odvisna od višine prejemkov na družinskega člana.
18. člen Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije v tem primeru ni uporabljiv, saj tožnica statusa vojnega veterana ni imela priznanega še v času bivše SFRJ.
V obravnavanem primeru ne gre za nedopusten poseg v načelo zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave RS. To načelo posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in legitimnem javnem interesu. Z določbami ZUJF po presoji sodišča v pravice tožnice ni bilo poseženo na način, ki bi bil, ob upoštevanju gornjih kriterijev, nedopusten. Z zakonom so namreč socialno šibkejšim vojnim veteranom veteranske pravice še vedno zagotovljene. Ne zagotavljajo pa se več ostalim vojnim veteranom, in sicer zaradi slabega stanja javnih financ, kar po mnenju sodišča pomeni stvarni razlog.
Vrednost podržavljenega premoženja se določi po stanju v času podržavljenja. Nepremičnina je bila podržavljena v letu 1946, torej je relevanten status te nepremičnine v tem letu. Zatrjevanje drugačne dejanske namembnosti nepremičnine, kolikor ta ne izhaja iz ustreznih dokazil, v denacionalizacijskemu postopku ne more biti relevantno v smislu spremembe pravnega statusa zemljišča.
denacionalizacija - agrarna skupnost - vračanje premoženja agrarni skupnosti - aktivna legitimacija - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - istovetnost premoženjskih in drugih pravic
V postopkih po ZPVAS se članom ponovno vzpostavljene in organizirane agrarne skupnosti lahko vračajo le tiste pravice in tisti obseg pravic, kot so bile odvzete članom nekdanje agrarne skupnosti. Izkazana mora torej biti istovetnost odvzetih, zahtevanih in vrnjenih pravic v istovetno urejeni ponovno vzpostavljeni agrarni skupnosti.
Pravilnika o vrstah zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objektu pripadajočimi zemljišči člen 20, 20-1. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 4, 4/2, 4/2-1, 13.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - enostavni objekt - gradnja nadstreška
Sporni objekt bi glede na dimenzije sicer izpolnjeval pogoj za uvrstitev med enostavne objekte in bi bili v tem delu pogoji glede dopustnosti gradnje brez gradbenega dovoljenja izpolnjeni, niso pa izpolnjene nadaljnje zahteve za gradnjo objekta brez gradbenega dovoljenja. Tožnica namreč spornega nadstreška ni zgradila na zemljišču, na katerem je skladno z gradbenim dovoljenjem zgradila stanovanjsko hišo. Posledično nista izpolnjena pogoja iz 1. točke 20. člena Pravilnika o vrstah zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objektu pripadajočimi zemljišči ter iz 1. alinee drugega odstavka 4. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost.
dohodnina - drugi dohodki - dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje - izplačilo odkupne vrednosti
Obravnavani drugi dohodek tožnika je davčni organ pravilno vštel v davčno osnovo pri izračunu dohodnine za leto 2011, saj gre za izplačilo iz naslova dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, in to na podlagi zahteve tožnika, da se mu izplača odkupna vrednost enot premoženja, vpisanih na njegovem osebnem računu pri pokojninski družbi.
ZVPot člen 35. ZOdv člen 11, 21. ZGD-1 člen 6, 6/4. ZPDZC člen 3, 3/1, 3/1-5, 3/2, 13, 13/4.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - oddaja poslovnega prostora v najem - odvetnica - prijava dejavnosti
Za dajanje lastnih nepremičnin odvetnika v najem ni potrebna posebna registracija, če gre za oddajanje v smislu določil četrtega odstavka 6. člena ZGD-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - tujec - pogoj vzajemnosti
Tožnik ni državljan Republike Slovenije, niti nima stalnega oziroma začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, zato bi lahko bil upravičen do brezplačne pravne pomoči v skladu s 3. točko prvega odstavka 10. člena ZBPP, če bi bilo ugotovljeno, da so po predpisih države Republike Hrvaške tudi slovenski državljani v Republiki Hrvaški upravičeni do brezplačne pravne pomoči.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - upravni spor - pravni interes za tožbo - za odločitev relevantni ugovori - zakonitost obravnave vlog ostalih prijaviteljev
Tožnica v tožbi izpodbija odločitev, ki se nanaša nanjo, čeprav samemu številu točk, ki jih je dosegla, ne oporeka, ampak oporeka zakonitosti obravnave pred njeno uvrščenih vlog drugih prijaviteljev. Po presoji sodišča glede na način izbire, nesporno število doseženih točk tožnice in doseženih točk drugih prijaviteljev ter glede na uvrstitev tožničine vloge na prvo naslednje mesto za prejemniki sredstev, tožnica izkazuje pravni interes za tožbo. Če bi obveljalo nasprotno stališče tožene stranke, bi to pomenilo, da ugoditvena odločba oziroma sklep v postopku javnega razpisa ne bi mogla biti nikoli podvržena sodni presoji, čeprav brez dvoma vpliva na pravni položaj tožnika. Uspeh posameznega prijavitelja na razpisu je sicer res v največji meri odvisen od kakovosti njegove vloge. Vendar pa glede na to, da konkurira tudi z drugimi prijavitelji, lahko pride do situacije, da je uspeh stranke odvisen tudi od pravilne in zakonite obravnave ostalih prijaviteljev.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev odločbe
Dopolnjevanje dolžne obrazložitve upravne odločbe z navedbami v odgovoru na tožbo ali še kasneje v pripravljalnem spisu, ni dopustno. Namreč tako dopolnjevanje obrazložitve in razlogov za odločitev šele v postopku upravnega spora ne more nadomestiti obrazložitve, ki bi jo morala vsebovati upravna odločba, glede na določbo 214. člena ZUP in je s takim postopanjem stranki odvzeta pravica do učinkovite obrambe pravic. Izrek odločbe zahteva obrazložitev razlogov, ki so njegov temelj.
S poravnavo, ki ima učinek izročilne pogodbe, se je tožnikov sin, ki je hkrati postal lastnik očetove nepremičnine, zavezal, da bo očetu zagotovil dosmrtno brezplačno bivanje v stari hiši, zagotovil brezplačno ogrevanje, vodo in elektriko, mu omogočil prost dostop do stare hiše, možnost gibanja po vsem posestvu, možnost parkiranja osebnega avtomobila in namestitev poštnega nabiralnika. Prav tako se je zavezal, da mu bo v primeru bolezni ali starostne onemoglosti zagotovil pomoč in postrežbo, bodisi sam ali po drugih osebah. Glede na naravo zgoraj navedene poravnave sodišče ugotavlja, da ji ni mogoče pripisati lastnosti izvršljivega pravnega naslova ali pravnega posla v smislu 557. člena Obligacijskega zakonika (pogodba o dosmrtnem preživljanju), torej ni mogoče v tej poravnavi dogovorjene obveznosti zagotavljanja oskrbe na domu razlagati drugače, kot je dogovorjena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje
V obravnavanem primeru je nepravilno ugotovljeno premoženje tožnika. Smisel zapuščinske obravnave je namreč med drugim ugotoviti velikost dednega deleža, ta ugotovitev pa mora biti zajeta v sklepu o dedovanju, ker ga sicer ni mogoče preizkusiti. V obravnavani zadevi pa sklep o dedovanju v zapuščinski zadevi sploh še ni bil izdan, saj zapuščinski postopek očitno še ni zaključen. V obravnavani zadevi zato izpodbijana odločba sloni na napačnih predpostavkah, saj kot premoženje za določitev finančnega cenzusa tožnika tožena stranka upošteva premoženje, ki naj bi ga tožnik dobil po dednem dogovoru.