ZGO-1 člen 54, 54/4, 66, 66/1, 66/1-6, 66/2. ZUP člen 67, 67/1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - poziv na predložitev dokazil o pravici graditi - zavrženje vloge
V zadevi ni sporno, da je priklop tožnikovega objekta na elektriko načrtovan preko zemljišča parc. št. 2263/8 k.o. … dostop do objekta pa med drugim tudi po zemljišču parc. št. 2263/205 k.o. …, ki nista v investitorjevi lasti. Upravni organ je zato ravnal pravilno, ko je od tožnika zahteval predložitev dokazil o pravici graditi in ga s tem namenom v dopisu z dne 18. 1. 2012, ki se nahaja v predloženih upravnih spisih, pozval, naj za navedena primera predloži služnostni pogodbi, sklenjeni z lastnikoma omenjenih zemljišč.
Tožniku so bili inšpekcijski ukrepi zaradi nelegalne gradnje izrečeni kot investitorju, to je kot osebi, ki je gradila objekt. Po 4.1. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je investitor namreč oseba, ki naroči graditev objekta ali jo sama izvaja.
Za odločitev v zadevi niso pomembna tožbena zatrjevanja, da tožnica ni ne lastnica ne uporabnica spornega objekta. Iz izpodbijane odločbe namreč izhaja, da so ji bili inšpekcijski ukrepi zaradi nelegalne gradnje izrečeni kot investitorici, to je kot osebi, ki je gradila objekt.
upravni postopek - odprava oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - izredno pravno sredstvo - ponovna presoja drugostopenjskega organa
Če je drugostopenjski organ že odločal o zakonitosti konkretnega upravnega akta v določeni zadevi v zvezi s pritožbo (ali drugim pravnim sredstvom) in v svoji odločbi sprejel pravno stališče, za katerega pritožnik meni, da je napačno, pritožnik ne more uspešno uveljavljati zahteve za uporabo nadzorstvene pravice (v smislu 274. člena ZUP), niti tega pravnega sredstva ne more po uradni dolžnosti uporabiti drugostopenjski (nadzorstveni) organ.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - rušitev neskladno zgrajenega dela objekta
V zadevi ni sporno, da tožnik v enomesečnem roku, ki mu je bil določen z inšpekcijsko odločbo z dne 23. 4. 2010 in ki jo je prejel 28. 4. 2010, ni zaprosil za spremembo gradbenega dovoljenja. Tega ni storil niti do 13. 5. 2011, česar tožnik prav tako ne izpodbija, zato je upravni organ ravnal pravilno, ko je v skladu z drugim odstavkom 153. člena ZGO-1 izdal izpodbijano odločbo in z njo tožniku naložil odstranitev neskladno zgrajenega dela objekta.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - gradnja na drugem zemljišču
Glede na to, da med strankama ni sporno, da je bilo gradbeno dovoljenje, na katerega se tožnik sklicuje, dano za gradnjo stanovanjske hiše na drugem zemljišču in ne na zemljišču, na katerem stoji stanovanjska hiša, ki je predmet inšpekcijskega postopka, po presoji sodišča ni mogoče govoriti o neskladni gradnji.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - počitniški objekt - pred 31. 12. 1967 zgrajen objekt - sanacijski PUP
V tožbi tožnica trdi, da objekt, tak kot je danes, stoji že več kot 40 let. Organ druge stopnje sicer pravilno ugotavlja, da predmet tega postopka ni planinski stan, ki je stal na mestu današnjega počitniškega objekta, vendar ta ugotovitev sama po sebi ne zadošča za sklep, da počitniški objekt ni obstajal že pred 31. 12. 1967, kar tožnica po vsebini uveljavlja že ves čas postopka, upravna organa pa se do tega vprašanja nista opredelila, saj je ostalo popolnoma neugotovljeno dejansko stanje o bistveni okoliščini, to je, ali je bil objekt grajen pred navedenim datumom in ali je bila pred navedenim datumom spremenjena tudi njegova namembnost.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - postavljeni pogoj
Prosilcu je bila brezplačna pravna pomoč odobrena pod pogojem, da tožbo vloži v roku treh mesecev in o tem obvesti sodišče. Ker prosilec tega ni storil, mu je pravica do brezplačne pravne pomoči prenehala.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Ker je prosilkin sin lastnik nepremičnin v vrednosti nad 13.780,00 EUR, je upravni organ po kriteriju iz 2. točke 24. člena ZSVarPre pravilno štel, da se njegovo premoženje, ki ne daje katastrskega dohodka, višjega od bruto minimalne plače, pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči upošteva pri ugotavljanju finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - povrnitev stroškov iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - sodna poravnava
Sodni postopek, za katerega je bila tožnici odobrena brezplačna pravna pomoč, se je končal s sklenitvijo poravnave, s katero sta se stranki dogovorili, da vsaka nosi svoje stroške postopka. Zaradi navedenega dogovora terjatev iz naslova stroškov postopka do nasprotne stranke ni nastala in zato tudi ni mogla preiti na Republiko Slovenijo po določbi 46. člena ZBPP. Tožnica je s svojim ravnanjem preprečila nastop subrogacije v korist države. To pa pomeni, da je s tem sama postala glavna zavezanka za vračilo stroškov brezplačne pravne pomoči državi, in sicer do celotne višine izplačanih sredstev.
izpodbijani akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Z izpodbijano odločitvijo je bilo tožnikovi pritožbi ugodeno, saj je bil izpodbijani sklep odpravljen. Ker izpodbijana odločitev ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno na zakon oprto osebno korist, je sodišče tožbo v tem delu zavrglo.
upravni spor - začasna odredba - odložitev izvršitve izpodbijanega upravnega akta - težko popravljiva škoda - davčna odločba - javna korist
Da se odloži izvršitev davčne odločbe, morajo biti podani posebej tehtni razlogi, in to takšni, ki v skladu z drugim in tretjim odstavkom 32. člena ZUS-1 pomenijo za tožnika težko popravljivo škodo in ki hkrati pretehtajo javno korist, ki se zasleduje z izpodbijano odločbo. Tožnica izkaže, da je v teku izvršilni postopek, namenjen prisilni izvršitvi obveznosti iz odločbe, ter rubež osebnega vozila. Drži tudi, da v primeru, če s tožbo uspe, prav tega vozila ne bo mogla dobiti nazaj. Lahko pa bo kupila drugo vozilo in s tem nadomestila nastalo škodo, ki ni specifična in zato po presoji sodišča tudi ni nenadomestljiva oziroma težko popravljiva v smislu 32. člena ZUS-1. Nenazadnje pa tudi ni izkazano, da je prisilna izvršitev izpodbijane odločbe edini možni način poplačila davčnega dolga in da se torej tožnica prodaji vozila in s tem zatrjevani težko popravljivi škodi ne bi mogla izogniti s prostovoljno izpolnitvijo obveznosti, ki izhaja iz odločbe.
davčni dolg - odlog plačila davka - obročno plačilo - pogoji za odlog oziroma obročno plačilo - odločanje po prostem preudarku
Davčnemu organu je dana diskrecijska pravica, da odloči o tem, ali so podani pogoji za odlog oziroma obročno plačilo davčnega dolga. Davčni organ je zato imel po izvedenem postopku, v katerem tožnik ni sodeloval tako, da bi bilo mogoče dejansko stanje v celoti razjasniti, dovolj podlage za to, da je tožnikovo vlogo zavrnil.
ukrep tržnega inšpektorja - ukrep kontrole cen - prevzem azbestnocementnih gradbenih izdelkov - cena za prevzem odpadkov - obrazložitev odločbe
Glede pritožbene navedbe, s katero je (pri)tožnik ob sklicevanju na Uredbo o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev smiselno uveljavljal, da je sporna Uredba glede na 2. točko 1. odstavka 8. člena ZKC prenehala veljati v delu, ki se nanaša na določitev najvišje cene, se tožena stranka sploh ni opredelila. Neobrazložena odločba organa druge stopnje glede ključnih elementov obrazložitve je po mnenju sodišča nedvomno mogla bistveno vplivati na odločitev upravnih organov prve in druge stopnje o stvari. Drugostopna odločitev namreč v bistvenih postavkah nima tiste vsebine, ki bi tožniku omogočila, da razloge odločitve učinkovito izpodbija, na kar utemeljeno opozarja v tožbi. Prav tako pa tudi sodišče v danem primeru pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe ne more preizkusiti v smislu 1. člena ZUS-1.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odmera nadomestila - ponovljen postopek - prepoved odločanja v škodo pritožnika
Določbo drugega odstavka 253. člena ZUP je ob uporabi logične razlage treba razumeti tako, da zavezuje prepoved odločanja v škodo pritožnika ne le pritožbeni organ, kadar sam rešuje zadevo, pač pa tudi prvostopenjski organ, kateremu je zadeva potem, ko je bila odločba v pritožbenem postopku odpravljena, vrnjena v ponovni postopek.
ZDO člen 156, 157, 158, 162, 262. ZDavP-2 člen 50, 87, 384, 386, 386/1.
davek od premoženja - odmera davka od premoženja - oprostitev plačila davkov - uveljavljanje oprostitve plačila davkov - stanovanjski prostori - čas podaje vloge
Zgolj dejstvo, da je tožnik sledil napotkom na portalu Davčne uprave Ljubljana, pri čemer datum, do katerega mora zahtevati oprostitev, ni bil naveden, na odločitev ne more vplivati. Kdaj in kako bo posameznik podal vlogo za začasno oprostitev davka od premoženja, je stvar osebne odločitve vsakega zavezanca za davek posebej. Ne gre namreč za vlogo, ki jo je zavezanec dolžan podati, pač pa je v zakonu predvidena le možnost, da slednje stori na način in pod pogoji, določenimi z zakonom.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Okoliščina, da je tožnik vložil pobudo za spremembo prostorskega akta, na podlagi katere bo imel možnost legalizirati objekt, v postopku izdaje začasne odredbe ni relevantna, saj gre pri tem za bodoče negotovo dejstvo, na podlagi katerega ni mogoče utemeljiti izdaje začasne odredbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožnik v tožbi ne izpodbija ugotovitev tožene stranke, da je njegova vloga v izvršilnem postopku, v zvezi s katerim prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, očitno nerazumna. Tako je po presoji sodišča pravilen zaključek, da tožnik v zvezi z nadaljevanjem izvršilnega postopka zoper sklep o izvršbi nima verjetnega izgleda za uspeh.