vojni invalid - zvišanje odstotka invalidnosti - smrt stranke - pravni naslednik stranke v postopku - osebne pravice - ustavitev postopka
Pravice, ki je osebna, ker je vezana na določeno osebo, in se z njo izraža izključno pravno razmerje te osebe, ni mogoče prenašati na druge. Taka pravica s smrtjo nosilca te pravice ugasne, ker je ni mogoče podedovati. Če ni materialnega nasledstva pravice, pa tudi ni možno procesno nasledstvo, to je nadaljevanje postopka, v katerem upravičenec do pravice le-to šele uveljavlja.
Pravica do statusa in z njim povezane pravice so podprte z določbo 87. člena ZvojI in so pravice, ki so vezane na osebo.
Dediči dedujejo le tiste prejemke, ki so uživalcu te pravice priznani z dokončno in izvršljivo odločbo.
Celotna predstavitev izdelkov utegne povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o nakupu, ki je sicer ne bi sprejel. Odločilni razlog za nakup so lastnosti izdelkov, ki so mu predstavljene in vzbujajo upanje, da izdelki vplivajo na telesno počutje in zdravstveno stanje. Pri tem je treba upoštevati tudi način prodaje – tožnik izdelke prodaja izven poslovnih prostorov in tako potrošnik nima možnosti izbire med istovrstnimi izdelki, ampak se za nakup odloča na podlagi tožnikove predstavitve. Glede na to, kaj lahko pričakuje od uporabe izdelkov, je zanje pripravljen plačati visoko ceno, kar lahko povzroči njegovo oškodovanje, saj izdelki nimajo lastnosti, kot jih je tožnik predstavil.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju - zamolčanje podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj
Tožnik v izjavi o svojem premoženjskem stanju in v izjavah o premoženjskem stanju njegovih družinskih članov, tj. žene in hčerke, podanih pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo, ni navedel vseh podatkov, ki bi jih moral in torej navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svoje družine, zato organ za brezplačno pravno pomoč drugačne odločitve glede na jasno zakonsko določbo petega odstavka 20. člena ZBPP ni mogel sprejeti. Iz zakonske določbe tudi ne izhaja, da mora biti neresnično navajanje podatkov o premoženjskem stanju namerno oziroma krivdnega značaja zaradi česar tudi ni relevantno, da je do izostanka navedbe določenih dejstev v izjavah prišlo zgolj pomotoma oziroma zaradi nevednosti.
ZUS-1 člen 4. URS člen 22, 25, 157, 157/2. ZIntPK člen 13, 45.
upravni spor - kršitev ustavnih pravic - drugo sodno varstvo - subsidiarni upravni spor
Ker tožnik za varstvo zatrjevanih ustavnih pravic nima zagotovljenega sodnega varstva v pravdnem postopku, niti to zaradi izrecnega zatrjevanja kršitve ustavnih pravic iz 22. in 25. člena Ustave RS ne bi bilo učinkovito, je sodišče presodilo, da so podane procesne predpostavke za odločanje v tem upravnem sporu.
Ustavna pravica iz 22. člena Ustave RS kot ustavna pravica procesnega značaja zagotavlja enakopravno obravnavo vseh strank v podobnih ali enakih primerih in enakopravnost med strankami udeleženimi v postopku, zato v spornem postopku ugotovitev, da je bila tožniku dana možnost sodelovanja v postopku, možnost izjaviti se o vseh dejstvih in okoliščinah pomembnih za odločitev, ter da je bil z obrazložitvijo Zaključnega poročila seznanjen z razlogi tožene stranke za odločitev, po presoji sodišča pomeni, da ni prišlo do očitane kršitve 22. člena Ustave RS.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - razveza zakonske zveze
Sodišče se strinja z oceno organa za BPP, da v konkretnem primeru vlaganje odgovora na tožbo ni razumno in da tožnik v razvezni pravdi nima nobenega izgleda za uspeh, saj glede na določbo 65. člena ZZZDR ne more preprečiti razveze zakonske zveze, ki jo s tožbo zahteva njegova žena.
Javni poziv 4SUB-OB10 za nepovratne finančne spodbude občanom za svoje naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb.
javni poziv - nepovratna finančna spodbuda - pogoji za dodelitev sredstev - večja energijska učinkovitost stanovanjskih stavb - rok za prijavo - že izvedena naložba
Tožeča stranka se je na javni poziv prijavila po tem, ko je naložbo že izvedla, zato ni upravičena do nepovratne finančne spodbude. Osnovi namen dodeljevanja nepovratnih finančnih spodbud je namreč spodbuditi investitorje k odločitvi za izvedbo naložb, spodbuda pa je ravno v dodeljevanju nepovratnih sredstev za bodoče investitorje.
brezplačna pravna pomoč - namen brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - upravni postopek
Tožeča stranka je zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči za upravni postopek davčne izvršbe, ki še ni bil zaključen z dokončno odločbo. Glede na namen brezplačne pravne pomoči, to je uresničevanje pravice do sodnega varstva, njeni prošnji ni mogoče ugoditi.
obvezno cepljenje otrok - opustitev obveznega cepljenja - razlogi za opustitev obveznega cepljenja - dokazno breme
V konkretnem primeru po presoji sodišča ni bil ugotovljen noben izmed razlogov, ki na podlagi ZNB dopuščajo opustitev obveznega cepljenja. Iz upravnih spisov namreč ne izhaja, da bi tožničina mati zahtevala pridobitev dodatne zdravstvene dokumentacije, dodaten zdravstveni pregled hčere ali razgovor pred komisijo, pač pa je le navajala, da je hčerka zdrava in da bi cepljenja lahko negativno vplivala na njeno zdravje.
ZUP člen 229, 229/2, 260, 260-1, 260-9, 261, 261/3, 267.
vodno dovoljenje za neposredno rabo morja - obnova postopka izdaje vodnega dovoljenja - dopustnost obnove postopka - udeležba v postopku - pritožba
Iz upravnih spisov izhaja, da sta tožeči stranki zahtevali vročitev vodnega dovoljenja, katerega postopek izdaje želita obnoviti, vendar je bila njuna zahteva pravnomočno zavržena, ker nista izkazali pravnega interesa za vstop v postopek za izdajo navedenega vodnega dovoljenja. Upravni organ je zato pravilno presodil, da gre v konkretni zadevi za primer iz drugega odstavka 229. člena ZUP, zaradi česar iz razloga 9. točke 260. člena ZUP obnove postopka ni mogoče predlagati.
Upravni organ prve stopnje je pravilno preveril, ali so soglasja, pridobljena k projektni dokumentaciji pred njeno spremembo, veljavna tudi za spremenjeno dokumentacijo s kasnejšim datumom izdelave in glede na ugotovljeno dejansko stanje zakonito zavrnil zahtevek tožeče stranke za izdajo gradbenega dovoljenja.
zemljiški kataster - uskladitev podatkov zemljiškega katastra
Noben podatek v zbirki listin zemljiškega katastra in tudi ne v listinah, ki jih je v postopku predložila tožeča stranka, ne izkazuje, da bi bili podatki v zemljiškem katastru napačno vpisani zaradi napak v postopku evidentiranja. Zato uskladitev podatkov zemljiškega katastra na podlagi 9. člena ZEN v konkretni zadevi ni mogoča.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes za tožbo - pravnomočno končan postopek - zavrženje tožbe
Upravni spor I U 1737/2012, v zvezi s katerim je bila tožniku z odločbo, ki jo izpodbija v tem upravnem sporu, zavrnjena dodelitev BPP, je bil pravnomočno končan že pred vložitvijo obravnavane tožbe 1. 2. 2013. Ker je s tem prenehala tožnikova potreba za pridobitev BPP za omenjeni upravni spor, je posledično odpadel tudi njegov interes za ta upravni spor, v katerem izpodbija odločitev, da se mu BPP za tožbo v zadevi I U 1737/2012 ne dodeli in zaradi česar v tem upravnem sporu želi doseči nasprotno odločitev.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - izbira inšpekcijskih ukrepov - skrajšani postopek - načelo zaslišanja stranke
Inšpekcijski ukrepi v primeru neskladne gradnje niso predpisani alternativno, kar pomeni, da gradbeni inšpektor ob ugotovitvi dejanskega stanja, ki ustreza pravnim normam iz 153. člena ZGO-1, nima na voljo nobenega polja proste presoje, temveč mora odrediti edini tam predpisani inšpekcijski ukrep, saj bi sicer ravnal protizakonito. Tožbene navedbe o ekonomski oziroma tehnični neupravičenosti izrečenega inšpekcijskega ukrepa so zato, čeprav oprte na izvedensko mnenje, brezpredmetne za odločitev v tej zadevi.
Po prvem odstavku 146. člena ZGO-1 se vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb šteje za nujne ukrepe v javnem interesu v smislu ZUP, zato se odločba lahko izda v skrajšanem postopku, brez zaslišanja strank. Iz navedene določbe ZGO-1 izhaja, da zato dejstvo, da tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe ni imel možnosti, da se v zadevi izjavi, samo po sebi ne predstavlja bistvene kršitve upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pravočasnost predloga za obnovo - subjektivni rok - možnost udeležbe v postopku - seznanitev z obstojem gradbenega dovoljenja
ZUP v 5. točki prvega odstavka 263. člena enomesečnega roka ne šteje od dneva, ko je stranka mogla izvedeti, da je bila odločba izdana, temveč od dneva, ko je za to odločbo dejansko izvedela.
Tožniku so bili inšpekcijski ukrepi zaradi nelegalne gradnje izrečeni kot investitorju, to je kot osebi, ki je gradila objekt. Po 4.1. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je investitor namreč oseba, ki naroči graditev objekta ali jo sama izvaja.
Za odločitev v zadevi niso pomembna tožbena zatrjevanja, da tožnica ni ne lastnica ne uporabnica spornega objekta. Iz izpodbijane odločbe namreč izhaja, da so ji bili inšpekcijski ukrepi zaradi nelegalne gradnje izrečeni kot investitorici, to je kot osebi, ki je gradila objekt.
gozd - soglasje za ograditev gozda - funkcije gozdov
Za utemeljitev ugotovitve, da je mogoče pričakovati, da bodo vplivi posega v prostor bistveno ogrozili funkcijo gozda, je treba opraviti presojo vpliva predvidenega posega (kot to izhaja iz tožnikove vloge in njenih prilog) na funkcije gozda, kot so opredeljene z ustreznim gozdnogospodarskim načrtom.
Po določbi tretjega odstavka 146. člena ZGO-1 je zoper odločbo gradbenega inšpektorja dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva vročitve. Pritožba zoper inšpekcijsko odločbo ne zadrži njene izvršitve. Glede na navedeno določbo ni bilo nepravilno ali nezakonito ravnanje toženke, ko je uvedla inšpekcijski postopek z izdajo predmetnega sklepa, še preden je bilo odločeno o tožničini pritožbi zoper inšpekcijsko odločbo z dne 10. 8. 2011 in ugotovila, da je postala izvršljiva 11. 10. 2011.
upravni postopek - odprava oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - izredno pravno sredstvo - ponovna presoja drugostopenjskega organa
Če je drugostopenjski organ že odločal o zakonitosti konkretnega upravnega akta v določeni zadevi v zvezi s pritožbo (ali drugim pravnim sredstvom) in v svoji odločbi sprejel pravno stališče, za katerega pritožnik meni, da je napačno, pritožnik ne more uspešno uveljavljati zahteve za uporabo nadzorstvene pravice (v smislu 274. člena ZUP), niti tega pravnega sredstva ne more po uradni dolžnosti uporabiti drugostopenjski (nadzorstveni) organ.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - rušitev neskladno zgrajenega dela objekta
V zadevi ni sporno, da tožnik v enomesečnem roku, ki mu je bil določen z inšpekcijsko odločbo z dne 23. 4. 2010 in ki jo je prejel 28. 4. 2010, ni zaprosil za spremembo gradbenega dovoljenja. Tega ni storil niti do 13. 5. 2011, česar tožnik prav tako ne izpodbija, zato je upravni organ ravnal pravilno, ko je v skladu z drugim odstavkom 153. člena ZGO-1 izdal izpodbijano odločbo in z njo tožniku naložil odstranitev neskladno zgrajenega dela objekta.