ZUS-1 člen 37, 37/1. ZVis člen 55, 55/1, 57, 59. URS člen 58, 58/1, 125. ZUP člen 214.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv redni profesor - soglasje senata univerze k izvolitvi - avtonomija univerze - smiselna uporaba določb ZUP - obrazložitev odločbe - exceptio illegalis
Tudi prek sprejemanja meril za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev in izvedbe konkretnih postopkov volitev naj bi univerza uresničevala svojo avtonomijo. Zakonodajalec pa tega področja ni povsem prepustil avtonomiji univerze. Omejitev avtonomije na tem področju in s tem vezanost univerze na voljo zakonodajalca daje določilo 55. člena ZVis, s katerim zakonodajalec ni določil samo formalnih kriterijev, da morajo biti merila za izvolitev v naziv v skladu z zakonom (8. odstavek 55. člena ZVis) in javno objavljena, ampak je celo posegel v vsebinsko opredeljevanje teh meril, saj je postavil kvalitativni kriterij in sicer, da morajo biti merila mednarodno primerljiva.
Upravno sodišče je v dosedanji sodni praksi že zavzelo stališče, da gre pri odločanju senata univerze za odločanje po prostem preudarku, kar pomeni, da določilo drugega stavka 1. odstavka 190. člena Statuta Univerze v Mariboru ne more imeti nobenega posebnega pravnega učinka v upravnem sporu. Sodišče je zato uporabilo t.i. institut exceptio illegalis, ki ima ustavno podlago v določilu 125. člena Ustave, po katerem je sodišče vezano na ustavo in zakon.
V obrazložitvi akta pristojnega organa o neizdaji soglasja za izvolitev mora biti razvidno, kaj je v razpravi o tožnikovi kandidaturi pretehtalo argumente komisije, ki je podala pozitivna mnenja, tako da je bil izid glasovanja na senatu univerze negativen za tožnico in da ti razlogi ne smejo biti v nasprotju z namenom, zaradi katerega je zakonodajalec dal univerzi pooblastilo za odločanje po prostem preudarku in v okviru tega je posebej pomembno, da ne gre za nedopustno diskriminacijo.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - človekove pravice - drugo sodno varstvo - nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev - zaključno poročilo - posamičen akt
Zaključno poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank oziroma izpodbijan akt ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije na področju upravnega prava, oziroma ne gre za upravno zadevo. Glede na njegovo vsebino gre za posamičen akt.
Subsidiarna narava upravnega spora v tem primeru pomeni, da mora sodišče najprej ugotoviti, ali ima tožnik za varstvo svojih pravic zagotovljeno drugo sodno varstvo.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - pogoji za odločanje v pospešenem postopku - kršitev pravil postopka
V obravnavanem primeru niso bili izpolnjeni vsi formalni pogoji iz 54. člena ZMZ za zavrnitev prošnje v pospešenem postopku.
Tožena stranka se do okoliščin, ki jih je tožnik navedel kot razlog za zapustitev izvorne države in za vložitev prošnje za mednarodno zaščito ni opredelila.
ZVOP-1 člen 10, 10/1, 32, 32/4. ZGJS člen 5, 39. ZVO člen 148. ZInfP člen 2.
obdelava osebnih podatkov - zahtevek za prenehanje obdelave osebnih podatkov - izvajalec javne službe - dimnikarska služba
Izvajalec javne službe obdeluje določene osebne podatke uporabnikov, ki jih za ta namen pridobi iz javnih knjig in evidenc na temelju 1. odstavka 10. člena ZVOP-1 v povezavi z 32. členom ZVOP-1, kar pa posamezniku ne daje pravice zahtevati prenehanja obdelave njegovih osebnih podatkov.
Uredba sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku skupnosti člen 87, 201, 213. ZUP člen 49, 229.
odmera uvoznih dajatev - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - stranka carinskega postopka - deklarant
Stranka carinskega postopka je lahko le oseba, ki je na podlagi carinske odločbe dolžna plačati odmerjeno dajatev. V postopku pred izdajo odmerne carinske odločbe tožnik ni imel položaja stranke, niti stranskega udeleženca. Tožnik v danem primeru ne izkazuje pravovarstvenega interesa in si s pritožbo ne more izboljšati pravnega položaja. Odmerna carinska odločba se namreč glasi na carinskega dolžnika (deklaranta) in ne tudi na tožnika kot solidarnega carinskega dolžnika.
DDV - vračilo DDV - davčni zavezanec s sedežem v drugi državi članici - rok za odločitev o zahtevku - rok za vračilo DDV
Na podlagi prvega odstavka 74.e člena ZDDV-1 pristojni davčni urad v elektronski obliki nemudoma obvesti vložnika o datumu prejema zahtevka, ki ga je prejel od države članice njegovega sedeža. O zahtevku mora odločiti v štirih mesecih od njegovega prejema. Tožnik pa od prvostopenjskega davčnega organa ni nikoli prejel obvestila o datumu prejema zahtevka za vračilo DDV. Obvestilo je posebej pomembno, saj od navedenega datuma začne teči štirimesečni rok, v katerem bi prvostopni davčni organ moral odločiti o zahtevi za vračilo. Iz drugega odstavka 74.g člena ZDDV-1 izhaja, da zakon predvideva možnost, da se zahtevek za vračilo DDV odobri tudi v primeru, če tožnik zahtevku za vračilo DDV dodane informacije predloži po preteku roka, vendar v takem primeru ni upravičen do obresti.
CZS člen 30, 30/2, 30/2-b, 31. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 181a.
carina - določanje vrednosti carinskega blaga - transakcijska vrednost podobnega blaga - definicija podobnega blaga - uskladitev cen blaga zaradi vplivov komercialne ravni in količin
Objektivni razlogi, na katere se sklicuje carinski organ, ne morejo biti razlog, da organ ne opravi uskladitve uporabljenih cen zaradi drugačnih količin blaga. Takšno postopanje carinskega organa pa ni pravilno niti v primeru, ko je bilo v korist tožnika, kar izhaja tudi iz sklepa Vrhovnega sodišča RS, X Ips 368/2012, izdanega v identični zadevi. V ponovnem postopku bo moral carinski organ ponovno presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za vrednotenje deklariranega blaga po točki b) drugega odstavka 30. člena CZS. Pri tem so mu lahko v pomoč tudi deklaracije drugih članic Evropske unije, saj lahko carinski organ ob pomanjkanju drugih relevantnih listinskih podatkov kot relevantne upošteva deklaracije drugih držav članic EU. Če pa bo ugotovil, da vrednotenje deklariranega blaga na tej podlagi sploh ni mogoče, je treba upoštevati določbo prvega odstavka 30. člena CZS, ki zahteva, da se tam določene metode za vrednotenje blaga uporabijo po določenem vrstnem redu oziroma upoštevati določbo 31. člena CZS, ki jo je za določitev vrednosti treba uporabiti, če carinske vrednosti uvoženega blaga ni mogoče določiti z uporabo 29. in 30. člena CZS.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - razlogi za zavrnitev prošnje v pospešenem postopku - nepomembna ali zanemarljiva dejstva - predhodno vložena prošnja v drugi državi
Tožnik okoliščine, ki jih je navedel za zapustitev izvorne države, ni utemeljil v takšni meri, da bi lahko pomenile preganjanja v smislu določb ZMZ.
Tožnik, ki ni v postopku izkazal svoje istovetnosti in jo je tudi večkrat spremenil, ni povedal, da je za mednarodno zaščito že zaprosil leta 2006 v Grčiji, kar je na podlagi podatkov v spisu nesporno ugotovljeno.
inšpekcijski postopek - varstvo osebnih podatkov - seznam kandidatov na volitvah - obdelava osebnih podatkov
Poslancu lahko mandat preneha in če mu, postane za preostanek mandata tisti kandidat z liste kandidatov, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen poslanec, ki mu je prenehal mandat. Zato morajo kandidati, njihovi predlagatelji in tudi volivci najmanj do izteka mandatne dobe vedeti, kdo bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen poslanec, ki mu je prenehal mandat. Seznami potrjenih list kandidatov in seznami kandidatov se objavijo v medijih ali na drug način, ki ga določi DVK. Ta objava je namenjena čim širši obveščenosti volivcev. Seznami list kandidatov niso volivcem dostopni le v postopku kandidiranja, ampak tudi kasneje. Ni pravilno stališče tožene stranke, da mora tožeča stranka s svojih spletnih strani odstraniti sezname potrjenih list kandidatov oziroma sezname kandidatov, v katerih se je glasovalo v posameznih volilnih okrajih na volitvah v Državni zbor leta 2008.
skrbništvo - postavitev skrbnika - skrbnik za poseben primer - molk organa - molk organa druge stopnje
Zaradi nujnosti zadeve (3. odst. 10.b člena ZZZDR) bi drugostopenjski organ moral o tožnikovi pritožbi odločati prej kot v splošnem roku 2 mesecev. Tudi na posebno zahtevo tožnika z dne 18. 2. 2013 v nadaljnjih 7 dneh organ ni odločil o pritožbi. Zato je tožba zaradi molka organa utemeljena.
ZUP člen 9, 9/3, 230, 230/2. Pravilnik o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni člen 14, 29, 29/1, 29/2, 30, 30/2.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razpisna merila - za odločanje relevanten predpis - načelo zaslišanja stranke
Določbo 14. člena Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni, ki omogoča "zahtevek za preveritev utemeljenosti sklepa o izboru oziroma pritožbo", je skladno z zakonom in Ustavo mogoče uporabljati le v smislu zagotavljanja pravice stranke, da se izjavi o odločilnih dejstvih in okoliščinah.
ZUP člen 113, 113/2, 116. ZUP (1986) člen 114. ZDavP-2 člen 79, 79/3. ZOdvT člen 12, 41, 41/2.
odmera davka - zastaranje pravice do odmere davka - stroški postopka - zahteva za povračilo stroškov postopka - uspeh v postopku - za odločanje relevanten predpis
Ker se je postopek, za katerega tožnik uveljavlja zahtevo za povračilo stroškov, začel pred uveljavitvijo ZOdvT, se za odločitev določbe tega zakona ne morejo uporabiti.
davčni postopek - odmera davka - odločanje po nadzorstveni pravici - odprava odločbe po nadzorstveni pravici
Če je drugostopenjski organ v zvezi s pritožbo že odločal o zakonitosti konkretnega upravnega akta in je v svoji odločbi sprejel pravno stališče, za katerega tožnik meni, da je napačno, vendar pa tožnik zoper upravni akt ni sprožil upravnega spora, tak tožnik ne more uspešno uveljavljati zahteve za uporabo nadzorstvene pravice, niti tega pravnega sredstva ne more po uradni dolžnosti uporabiti drugostopenjski organ.
davek od dohodkov pravnih oseb - dohodnina - prispevki za socialno varnost - odsvojitev izvedenih finančnih instrumentov - opcijska pogodba - premija - ekonomski namen - navidezni pravni posel - izogibanje davkom - dokazno breme
Prvostopenjski organ je pri pregledu obračuna davka od dohodkov pravnih oseb ugotovil posebne okoliščine v zvezi s knjiženjem odhodkov, zaradi katerih obstaja dvom, ali predložene listine (opcijske pogodbe) kot podlaga za knjiženje in opravljena knjiženja izkazujejo resnično vsebino poslovnih dogodkov, pomembnih za obdavčenje. Zato je zahteval od tožnika, da izkaže ekonomski namen obravnavanih poslov in torej njihovo zatrjevano vsebino. S tem je bilo na tožniku breme, da za svoje trditve predloži dokaze. Ker tega ni uspel storiti, je prvostopenjski oran utemeljeno zaključil, da so bili obravnavani pravni posli (opcijske pogodbe) navidezni, ter na tej podlagi ugotovil ter naložil v plačilo (povečano oziroma ugotovljeno) davčno obveznost.
ZUP člen 214. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 32/4, 36, 36/1, 36/1-4. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007 - 2013 člen 11. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 226.
javni razpis - razpisna merila - ocenjevalni postopek - obrazložitev odločbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - začasna odredba
Izpodbijanega sklepa, tudi ob upoštevanju podatkov v upravnih spisih, ni mogoče preizkusiti, saj obrazložitev ne vsebuje vseh sestavin, določenih v 214. členu ZUP.
Tožbo zoper sklep ministrstva z dne 5.2.2013 je bilo potrebno zavreči, saj ne gre za akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu.
Procesne predpostavke za izdajo začasne odredbe niso izpolnjene, saj je o tožnikovi tožbi deloma že pravnomočno odločeno, deloma pa ni pogojev za njeno meritorno obravnavo glede predlagane začasne odredbe.
DDV - odbitek vstopnega DDV - pogoji za pravico do odbitka - missing trader - sodelovanje pri goljufiji - objektivne okoliščine
Pravica do odbitka vstopnega DDV je v zadevah, kot je obravnavana, vezana na pogoje, ki jih predpisuje vsakokratni veljavni zakon o davku na dodano vrednost, deloma pa jih določajo tudi viri prava Evropske unije, med njimi tudi sodbe SEU, izdane v predložitvenih postopkih (234. člen PES oziroma 267. člen PDEU). Iz njih izhaja, da sme davčni zavezanec pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno podani naslednji pogoji: 1) da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca, 2) da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3) da gre za uporabo blaga ali storitev za namene zavezančevih obdavčenih transakcij in 4) da ne gre za goljufijo oziroma zlorabo sistema DDV oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri odbitku, povezana z goljufijo.
inšpekcijski postopek - ukrep prometnega inšpektorja - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - pogoji za obnovo postopka - bistvena kršitev pravil postopka
Ko tožena stranka ni odločila o predlogu za obnovo postopka in je izdala novo odločbo, je ravnala v nasprotju z določbami ZUP glede obnove postopka (260. do 272. člen ZUP). Čim je pa tako, je podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju zakona o davčnem postopku člen 30, 31, 32, 36.
obročno plačilo davčnega dolga - kriteriji za odločanje o obročnem plačilu davčnega dolga
V skladu z določbami 101. člena ZDavP-2 lahko davčni organ dovoli obročno plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Podrobnejši kriteriji za odločanje o tem so določeni s Pravilnikom o izvajanju zakona o davčnem postopku, ki upošteva raven zadovoljevanja minimalnih življenjskih potreb, ki omogočajo preživetje in so določene s predpisi na področju socialnega varstva. Tako lahko v skladu s 36. členom Pravilnika davčni organ dovoli obročno plačilo zapadle davčne obveznosti le tistemu zavezancu, čigar dohodki na družinskega člana, ugotovljeni v skladu s 30. do 32. členom Pravilnika, ne presegajo dvakratnega zneska osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo. Dohodki tožnika presegajo navedeni cenzus, zato davčni organ ni mogel ugoditi tožnikovi zahtevi za obročno plačilo; iz istih razlogov pa tudi sodišče ne more slediti njegovi tožbi, saj mora, enako kot davčni organ, pri odločanju uporabljati veljavne predpise.
ZUP člen 4, 9. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna člen 231.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - pritožba v postopku javnega razpisa - enostopenjski postopek - ocenjevanje vlog - upravni spor - obseg sodne kontrole
Pritožbe iz 231. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna ni mogoče obravnavati kot redno pravno sredstvo - pritožbo po določbah ZUP in z učinki, ki ga ima to pravno sredstvo po ZUP. Obravnava se jo lahko le kot način zagotavljanja pravice stranke do izjave v postopku (9. člen ZUP). Oba v postopku javnega razpisa izdana sklepa zato predstavljata odločitev, sprejeto v enostopenjskem postopku, v katerem se na zahtevo stranke (pritožbo) utemeljenost odločitve (prvega sklepa) še naknadno preveri.
Sodno varstvo v zadevah sofinanciranja iz javnih sredstev na podlagi javnega razpisa pomeni specifičen tip upravnega spora, kjer se mora upoštevati načelo enakih možnosti ponudnikov, da konkurirajo za javna sredstva. Presoja v upravnem sporu je glede materialnopravnih in procesnih vprašanj stroga, pri strokovno-tehničnih vprašanjih pa zadržana v smislu, da se sodišče ne spušča v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oziroma primerno odločitev. Presojo glede dejanskih vprašanj tako sodišče opravi preko presoje spoštovanja pravil postopka o celovitosti, zadostni natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov.