ZKP člen 236, 340/3, 371/1-8, 236, 340/3, 371/1-8.
zaslišanje prič - dolžnost pričanja - privilegirana priča - dokaz, na katerega se sodba ne more opirati
Ker je sodišče prve stopnje svojo odločitev v sodbi oprlo na izpovedb prič, ki so po določbi 236. člena ZKP lahko oproščene dolžnosti pričanja in ki jih na novo glavno obravnavo, na kateri je izreklo sodbo, sploh ni vabilo, je prekršilo določbo 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Ker sta se po razglasitvi sodbe pravici do pritožbe odpovedala le obdolženec in oškodovanec, ne pa tudi državni tožilec, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker pisno izdelana sodba ne vsebuje obrazložitve.
nedovoljena proizvodnja in promet z orožjem ali razstrelilnimi snovmi
Obdolženec, ki je imel ob prestopu meje z avtobusom v potovalni torbi skrito ročno bombo, je vnesel v državo bojno sredstvo, katerega promet posameznikom sploh ni dovoljen.
ZPP (1977) člen 467, 467. ZIP člen 50, 50/8, 50/11, 50, 50/8, 50/11. ZPPSL člen 144, 144.
stečaj - prerekanje terjatve - napotitev na pravdo - izvršilni naslov
Po določilu tretjega odstavka 144. člena ZPPSL napoti stečajni senat na pravdo stečajnega dolžnika ali drugega upnika, ki je prerekal terjatev, o kateri že obstoja izvršilni naslov. Če ima tožeča stranka v rokah izvršilni naslov - torej pravnomočno sodno odločbo o prerekani terjatvi in je pomotoma napotena na pravdo, se bo sodišče prve stopnje ukvarjalo samo z tistimi vprašanji, ki se nanašajo na prenehanje judikatne terjatve (npr. zaradi izpolnitve), ali morebitno zastaranje te terjatve (8. in 11. točka 50. člena ZIP), zaradi vložitve morebitnih izrednih pravnih sredstev in drugih razlogov.
ZPP (1977) člen 212, 212-4, 212, 212-4. ZPPSL člen 80, 80/1, 80/1-6, 80, 80/1, 80/1-6.
prekinitev pravdnega postopka - stečajni postopek - izvršilni predlog na podlagi verodostojne listine
Pravdno sodišče s sklepom ugotovi prekinitev pravdnega postopka po določilu 212. člena ZPP, če se med tekočim pravdnim postopkom začne zoper eno izmed pravdnih strank stečajni postopek. Z začetkom stečajnega postopka namreč prenehajo zakonita in statutarna pooblastila zastopnikov pravne osebe ter pooblastilo pooblaščencu. Ker je v predmetni zadevi stečajni dolžnik po svojem zakonitem zastopniku - stečajnem upravitelju začel sodni postopek za izterjavo svoje terjatve, določilo 4. točke 212. člena ZPP ne pride v poštev.
V zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - ZPPSL (Ur.l. RS št. 67/93 in sl.) ni določila o združevanju stečajnih postopkov. Določila 313. člena ZPP, ki ureja kumulacijo zahtevkov z združevanjem pravdnih postopkov po odredbi sodišča, ni mogoče uporabiti v stečajnem postopku. Stečajni postopek je poseben nepravdni postopek, v katerem ni mogoče uporabiti tistih določil pravdnega postopka, ki so vezana na njegovo bipolarnost in kontradiktornost - med temi je tudi 313. člen ZPP, ki omogoča združeno reševanje več pravdnih postopkov brez škode za pravilnost odločanja o posameznem tožbenem zahtevku. Združitev stečajnih postopkov zaradi lažjega reševanja interesnih konfliktov glede na nerazčiščene odnose iz razdelitve premoženja ali iz nerazčiščenih poslovnih odnosov, je nedopustno in v nasprotju z interesi stečajnih upnikov. Funkcija stečajnega upravitelja v enem stečajnem postopku je lahko tudi ovira za postavitev iste osebe za stečajnega upravitelja v stečajnem postopku zoper drugega stečajnega dolžnika oziroma razlog za njegovo razrešitev. Tako je razumeti v 78. členu ZPPSL zahtevano nepristranost oziroma v noveliranem določilu tega člena odsotnost okoliščin, ki vsebujejo dvom o njegovi nepristranosti.
posest - sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti - prekinitev roka za realizacijo pravice do varstva posesti
Rok za realizacijo pravice do varstva posesti se prekine ne le, če je ponovno vzpostavljeno prejšnje posestno stanje (bodisi zgrda - s samopomočjo, bodisi zlepa - tako, da je tisti, ki je posegel v posest, prostovoljno vrnil posest), marveč tudi, če je posestnik vložil tožbo zaradi motenja (ali odvzema) posesti (seveda pod predpostavko, da je sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo).
Ločitveni upnik (hipotekarni upnik pridobi pravico do poplačila terjatve, zavarovane z ločitveno pravico, iz premoženja, na katerem obstoji ločitvena pravica samo, če je terjatev in ločitveno pravico v stečajnem postopku pravočasno prijavil (1., 3. in 6. odst. 137. čl. ZPPSL). Iz zakona ne izhaja nikakršna domneva, da prijava terjatve, k jo ima sicer upnik zavarovano s hipoteko, vpisano v zemljiško knjigo na podlagi sporazuma iz 251.c člena ZIP, ki je izvršilni naslov, ker ima moč sodne poravnave, sama po sebi vključuje tudi prijavo ločitven pravice. Zaradi navedenega tožeča stranka izven in mimo stečajnega postopka, z dajatvenim tožbenim zahtevkom ne more utemeljeno priti do izvršilnega naslova z istim pravnim učinkom, kot ga ima sklep stečajnega senata iz 4. odst. 143. čl. ZPPSL.
Za ugotovitveno tožbi bi morala tožeča stranka izkazati pravovarstven interes (glej 2. odst. 187. čl. ZPP). Tega bi zaradi procesno pravnih posledic začetka stečajnega postopka lahko izkazala le v skladu z določbo 5. odst. 143. čl. ZPPSL. Stranka namreč nima pravice razpolagati z interesom, ker ugotovitveni interes ni materialnopravna sestavina ali zakonito predpisana predpostavka materialne pravice, pa procesno upravičenje, ki ga v primeru procesno pravnih posledic začetka stečajnega postopka stranka pridobi na podlagi posebnega predpisa.
ZZK člen 9, 69, 75, 76/3, 86, 86/1-2, 9, 69, 75, 76/3, 86, 86/1-2. Pravilnik o vodenju zemljiške knjige člen 40, 40/1, 40/2, 40, 40/1, 40/2.
predlog za vpis - oblika in vsebina predloga
1. 86. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK) določa, katere formalne predpostavke morajo biti izpolnjene, da sodišče dovoli predlagani vpis. Med drugim mora biti predlog vložen v skladu s 75. čl. ZZK (2. tč. 86. čl. ZZK), ki določa, da mora biti predlog za vpis vložen na obrazcu, ki ga predpiše minister za pravosodje. Po 40. čl. Pravilnika o vodenju zemljiške knjige pa se šteje, da je predlog vložen na obrazcu, če oblika rubrik in njihovo zaporedje v predlogu takemu obrazcu ustrezajo. Predlog, ki ni formuliran v predpisani obliki, sodišče zavrne kot neutemeljen.
2. Pri predlogu za vpis/izbris vknjižbe pravice (obrazec PKZ št. 6) podatek o površini parcele ni pomemben in zaradi morebitne napake pri označbi površine parcele v takem primeru predloga ni mogoče zavrniti.
odškodnina za negmotno škodo - obojestranska krivda - sorazmerna odgovornost
Prispevek voznika avtomobila, ki ga je zaneslo na nasprotno polovico cestišča, k nastali prometni nezgodi znaša 80 %, prispevek voznika traktorja, ki je v tistem hipu vozil ob sredini cestišča in ni zavil v desno, da bi se izognil trčenju, pa 20%.
izvršba za izterjavo denarne terjatve - zastavna pravica na nepremičnini na podlagi sporazuma strank - ugovorni razlogi - predmeti, izvzeti iz izvršbe
Dolžnik se je po kreditni pogodbi zavezal kot solidarni porok, po sporazumu, sklenjenem na podlagi 251. a člena ZIP, pa nastopa kot zastavni dolžnik za nepremičnino, ki je predmet izvršbe. Ker dokaza o plačilu terjatve ni predložil, je prvostopno sodišče ob nadaljnji pravilni oceni, da tudi vzporedni izvršilni postopek zoper dolžnikovo firmo ni ovira za izvršbo zoper dolžnika, utemeljeno zaključilo, da ni podanih ugovornih razlogov iz 50. člena ZIP. Premoženjske in eksistenčne razmere dolžnika v tem izvršilnem postopku niso pomembne.
Po 2. odst. 12. čl. Zakona o družbenem pravobranilcu je namreč aktivna legitimacija družbenega pravobranilca za vlaganje tožb za varstvo družbene lastnine precej širša kot to menijo tožene stranke v svojih pritožbah. Res je, da v konkretnem primeru sodišče prve stopnje ni ugotavljalo oškodovanja družbenega premoženja, vendar je že določilo 8. čl. Zakona o prometu z nepremičninami namenjeno prav temu, da se zavaruje družbena lastnine v primeru, ko gre za prenos družbene lastnine v zasebno lastnino. Tak pa je tudi konkretni primer.
ZVGLD člen 59, 59, 59. ZPP (1977) člen 1, 16, 16/1, 17, 21, 1, 16, 16/1, 17, 21. URS člen 42, 42/2, 157, 157/2, 42, 42/2, 157, 157/2. ZS člen 99, 99/2, 101, 101/2, 99, 99/2, 101, 101/2. ZDSS člen 75, 75/2, 75, 75/2.
sodna pristojnost - upravni spor - izključitev člana iz lovske družine
Za zahtevek po 59. čl. Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč po 13.5.1994 ni več sodnega varstva pred samoupravnim sodiščem. Za tak zahtevek tudi ni določena pristojnost delovnega in socialnega sodišča, niti pristojnost sodišč splošne pristojnosti prve stopnje v civilnih sporih. Ker je zahtevek za varstvo zaradi nezakonite izključitve iz lovske družine po svoji naravi zahtevek za varstvo ustavne pravice do združevanja po II.
odst. 42. čl. Ustave RS in ker ustava v II. odst. 157. čl. določa, da tedaj, ko ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, odloča v upravnem sporu pristojno sodišče tudi o zakonitosti posameznih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, je za zahtevek tožnika pristojno Vrhovno sodišče RS v upravnem sporu.
Ker je bila tožba vložena pri rednem sodišču v zadevi, v kateri bi bilo treba sprožiti upravni spor, sodišče prve stopnje ne bi smelo tožbe zavreči, temveč bi se moralo izreči za nepristojno in zadevo odstopiti pristojnemu sodišču.
Sodišče lahko samo odloča o priznanju tuje sodne odločbe kot o predhodnem vprašanju. Če tega ne stori, mora prekiniti postopek in upnika napotiti, da vloži predlog za priznanje tuje sodne odločbe.
ZPP (1977) člen 282, 282/1, 282, 282/1. ZGD člen 360, 360/1, 360, 360/1.
uveljavljanje ničnosti sklepov delniške družbe
Tožbo za uveljavljanje ničnosti dokončnih sklepov delniške družbe je potrebno vložiti v roku 3 mesecev od sprejetja. Začasni sklepi prenehajo s sprejetjem dokončnih sklepov, zaradi tega tožeča stranka, ki je zamudila rok za vložitev tožbe za izpodbijanje dokončnih sklepov, za izpodbijanje začasnih sklepov nima pravnega interesa.
ZGD člen 580, 580/2, 580/5, 580, 580/2, 580/5. ZSReg člen 37, 37/2, 37/3, 37, 37/2, 37/3.
družba z omejeno odgovornostjo - neuskladitev obstoječe družbe z določbami ZGD v zakonskem roku
Čeprav so bile vse gospodarske družbe dolžne uskladiti z ZGD v roku do 31.12.1994, pa še vedno obstajajo kot pravne osebe, kot subjekti pravic in obveznosti, saj jih sodišče še ni likvidiralo niti izbrisalo iz sodnega registra.
Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 26, 27, 96.
preoblikovanje obrtne zadruge v družbo z omejeno odgovornostjo
Tako kot pridobi zadruga pravno in poslovno sposobnost (postane subjekt pravic in obveznosti) šele z vpisom akta o ustanovitvi v sodni register, to tudi preneha biti šele z ustreznim vpisom vanj. Čeprav bi zadruga morala prenehati, pa sodišče ni izvedlo njene likvidacije in je ni izbrisalo iz sodnega registra, še vedno obstaja kot pravna oseba.
V firmo odvetniške družbe ni dopustno vpisovati priimkov oseb, ki niso odvetniki in družbeniki, ker utegnejo spraviti v zmoto, da so te osebe tudi družbeniki in odvetniki, kakor tudi v zmoto glede dejavnosti. Registrsko sodišče preizkuša ali je dodatna sestavina firme dopustna, upoštevajoč določbo 13. čl. ZGD in druge predpise, v konkretnem primeru Zakon o odvetništvu.