mednarodna zaščita - združevanje družine - združenje s sestro - družinski član
Bratje in sestre osebe, ki ji je priznana mednarodna zaščita, se po 16.b členu ZMZ ne štejejo med družinske člane, zato zanje ni mogoče uveljavljati združevanja družine.
Uredba Komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30, 31.
javni razpis - ukrep obnove in razvoja vasi - sprememba naložbe - zahteva za plačilo - znižanja in izključitve
Stranka lahko zaprosi tudi za spremembo obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev, vendar pa mora za vsako finančno, vsebinsko oziroma časovno spremembo predhodno pridobiti soglasje agencije.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Tožnica ima premoženje, ki dosega ali presega višino 13.870,00 EUR, kot to določa prvi odstavek 27. člena ZSVarPre, zato ji brezplačna pravna pomoč ne gre. Zakon pa ne dopušča nikakršnih olajševalnih okoliščin v zvezi z ugotavljanjem premoženja, ki jih ima posamezni prosilec za brezplačno pravno pomoč.
Ker je odločitev o vprašanju tožnikovega rezidentskega statusa pravnomočna, je prvostopni organ tožniku pravilno odmeril dohodnino, upoštevaje ugotovitev, da se tožnik šteje za slovenskega rezidenta.
mednarodna zaščita - upoštevanje informacij o stanju v izvorni državi - krvno maščevanje - prosilec iz Afganistana
V tem primeru bi tožena stranka morala izjave tožnika o tem, da mu grozi krvno maščevanje glede na to, da se le to lahko razteza celo na več rodov, preverjati v povezavi z informacijami, ki jih je sam predložil. Do teh informacij bi se tožena stranka morala opredeliti, saj je dejstvo, da je tožnik uveljavljal strah pred krvnim maščevanjem, saj je njegova družina iz tega razloga celo zbežala iz Afganistana. Zato ni utemeljenega razloga, da tožena stranka ni upoštevala informacij tožnika, ki se nanašajo na krvno maščevanje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgledi za uspeh - izvršilni postopek
V obravnavanem primeru je tožnikova zahteva za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrnjena kot očitno nerazumna, saj teče izvršilna zadeva, v kateri smiselno želi tožnik brezplačno pravno pomoč, na podlagi pravnomočnega naslova – sodbe Temeljnega sodišča v Mariboru, zaradi plačila preživnine. Ta sodba v izvršilnem postopku pomeni izvršilni naslov, na podlagi katerega teče izvršilni postopek zoper tožnika do popolnega poplačila terjatve. Razlog, ki ga želi tožnik uveljavljati, je pomanjkanje sredstev za poplačilo terjatve, vendar pa to ni ugovor, ki bi bil v izvršilnem postopku pravno upošteven v smislu Zakona o izvršbi in zavarovanju.
Pri presoji prošnje za BPP za osebni stečaj je treba upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov le-tega, pri čemer neobstoj premoženja dolžnika ni ovira za vodenje in uspešen zaključek odpusta obveznosti dolžniku. Vnaprejšnje zavračanje prošenj za BPP za začetek osebnega stečaja zaradi neobstoja premoženja dolžnika vodi v izvotlitev z zakonom predvidene možnosti odpusta obveznosti in njegovih učinkov.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - poziv k dopolnitvi prošnje - zavrženje prošnje
Tožnik kljub pozivom tožene stranke svoje prošnje ni pravilno dopolnil. Takšna dopolnitev pa je procesna predpostavka za nadaljnje vsebinsko obravnavanje njegove prošnje.
V obravnavanem primeru je komisija za cepljenje v svojem strokovnem mnenju navedla zgolj, da v priloženi dokumentaciji ni našla razlogov za opustitev cepljenja. Prav tako se v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni opredelila do vseh ugovorov tožnikov v zvezi z zdravstvenim stanjem deklice, zaradi katerih sta tožnika tudi podala vlogo za opustitev cepljenja. Izpodbijana odločba ne navaja strokovnih ali drugih razlogov odločilnih za presojo ugovorov, ki sta jih podala tožnika v vlogi in v odgovoru na strokovno mnenje komisije kot razlog za predlagano opustitev cepljenja, kar prav tako predstavlja bistveno kršitev pravil postopka. Glede na navedeno je dejansko stanje v postopku ostalo nepopolno ugotovljeno, kršena pa so bila tudi pravila postopka, saj pomanjkljivo obrazložena odločba tožnikoma ne omogoča uresničitve pravice do pravnega sredstva.
davek od osebnih prejemkov - prispevki za socialno varnost - navidezna zaposlitev pri drugem delodajalcu - izogibanje plačilu davka
Gre za poslovanje dveh povezanih oseb. Tožnik je delavcem, zaposlenim pri A. d.o.o., v spornem obdobju izplačeval neto plače, povračila prehrane med delom in prevoza na delo, A. d.o.o. pa je plače delavcev obračunal, izkazal vse obveznost iz naslova obračunov, ni pa jih poravnal, temveč je tožniku delo delavcev fakturiral kot svojo storitev. Tožnik je z izplačilom neto plač pokrival obveznosti po računih, prejetih za stroške dela. Dejansko na podlagi opisanega načina poslovanja A. d.o.o. svoje dejavnosti sploh ni opravljal. Bistvena posledica takega ravnanja je, da so obveznosti za prispevke in davke od osebnih prejemkov za delavce izkazane pri A. d.o.o., ki je nelikviden in ima blokirane vse račune, tožnik pa je, ker obveznosti za delo do delavcev poravnava le v višini izplačanih neto plač, razbremenjen vseh bruto stroškov dela. Na ta način se je A. d.o.o. izognil davčnim obremenitvam in si zagotovil nadaljnje poslovanje. Pravilen je zaključek, da je bila zaposlitev delavcev pri A. d.o.o., ki so delo dejansko opravljali pri tožniku, ki jim je tudi izplačeval neto plače in nadomestila, zgolj navidezna. Posledično je pravilna odločitev, da se obveznost za plačilo davčnega odtegljaja naloži tožniku kot izlačevalcu plač.
stroški inšpekcijskega postopka - priglasitev stroškov - po uradni dolžnosti začet postopek
Postopek, ki se je začel po uradni dolžnosti, se je za tožnico končal ugodno in je slednja stroške pravilno priglasila v smislu 116. člena ZUP, zato gredo stroški v breme organa in je glede tega treba z odločbo tudi sprejeti ustrezno odločitev.
DDV - odmera DDV - pravica do odbitka DDV - presoja objektivnih in subjektivnih okoliščin - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dobava blaga oz. oprava storitev
Pravica do odbitka vstopnega DDV je sestavni del mehanizma DDV in del temeljnega načela nevtralnosti in se načeloma ne sme omejiti, vendar je ta pravica pridobljena le takrat, kadar davčnemu zavezancu ni mogoče očitati subjektivnega elementa. V obravnavanem primeru se sodišče do tega bistvenega relevantnega elementa za (ne)priznavanje odbitka vstopnega DDV ne more opredeliti, saj je v relevantnih okoliščinah ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Davčni organ ni v zadostni meri raziskal relevantnih objektivnih okoliščin, da bi sodišče lahko celovito presodilo, ali so izpolnjeni vsi pogoji za (ne)priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV.
denacionalizacija - vračilo podržavljene nepremičnine - odškodnina za podržavljeno premoženje - poslovni prostor - ista nepremičnina
Že iz površine prostorov 601 m2, ki je izhajala iz obsega podržavljenja predmetne poslovno stanovanjske stavbe in je bila navedena v odločbi o podržavljenju ter iz površine prostorov, kot izhaja iz navedb v cenitvi izvedenca, to je prav tako 601 m2 ter glede na število lokalov v njej, izhaja, da je bilo o odškodnini za detajlistično trgovino, ki se je nesporno nahajala v tej poslovno stanovanjski stavbi, že odločeno s pravnomočno odločbo Upravne enote Ljubljana št. 362-636/93-55 z dne 31. 1. 2007, kot je pravilno ugotovil tudi prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi. Z navedeno delno odločbo je bilo namreč že pravnomočno odločeno o odškodnini za podržavljeno nepremičnino, ki je obsegala enosobno stanovanje in šest poslovnih prostorov v stanovanjsko poslovni stavbi.
upravni spor - obnova postopka - obnovitveni razlogi - zavrženje predloga za obnovo postopka
Po določbi drugega odstavka 96. člena ZUS-1 se sme zaradi razlogov iz 1. točke prvega odstavka tega člena obnova dovoliti le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje. Tožnik vlaga predlog za obnovo postopka tudi po 8. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1, ki določa, da se postopek, ki je bil pravnomočno končan s sodno odločbo, na predlog stranke lahko obnovi, če stranka najde odločbo, ki je bila izdana že prej v istem upravnem sporu, ali dobi možnost, da jo uporabi. V konkretnem primeru, pogoj istovetnosti ni izpolnjen, ker ne gre za isti upravni spor. Tožnik se v predlogu za obnovo postopka sklicuje na sodbe, ki so bile izdane v drugih upravnih sporih, zato pogoj istovetnosti ni izpolnjen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - soglasje za mediacijo
Tožnik je soglasje za mediacijo odklonil, kar pomeni, da zakonskega pogoja iz določbe 28. člena ZBPP ni izpolnil in da mu je zato pravica do brezplačne pravne pomoči prenehala oziroma da je šteti, da gre za brezplačno pravno pomoč, ki ni (več) upravičena.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - opomin pred izvršbo - zavrženje tožbe
Sodišče je moralo tožbo zavreči, ker akta, ki ju tožnica izpodbija, nista upravna akta po določbah ZUS-1 in s tem akta, ki bi ju bilo dopustno izpodbijati v upravnem sporu. Predmet presoje v upravnem sporu pa tudi niso odločitve sodišč, sprejete v okviru izvrševanja sodne funkcije (3. člen ZUS-1).
dohodnina - dobiček iz kapitala - davčna oprostitev - pogoji za davčno oprostitev - odsvojitev nepremičnine
Po določbi 2. točke drugega odstavka 96. člena ZDoh-2 morajo biti za to, da se dohodnine ne plača, kumulativno izpolnjeni trije pogoji, in sicer poleg lastništva nepremičnine in dejanskega bivanja tudi pogoj prijavljenega stalnega prebivališča, in to v obdobju vsaj zadnjih treh let pred odsvojitvijo. Takšno stališče je to sodišče zavzelo že v več sodbah in je skladno z namenom navedene določbe, ki je v tem, da davčna oprostitev velja glede dobička iz kapitala, doseženega s prodajo glavnega prebivališča zavezanca. V konkretnem primeru dva pogoja za davčno oprostitev iz drugega odstavka 96. člena ZDoh-2 nista izpolnjena, zato je odločitev iz izpodbijane odločbe pravilna.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - zavezanec za vrnitev nepremičnine v naravi - pridobitev lastninske pravice po ZSKZ
Predmetna nepremičnina, ki je bila opredeljena kot nezazidano stavbno zemljišče, je postala z uveljavitvijo ZSKZ last Republike Slovenije, z uveljavitvijo ZJS pa last občine. Nadaljnje zakonske spremembe na njen lastninski položaj niso vplivale, saj je ureditev v delu, da so nezazidana stavbna zemljišča, ki so bila kot taka opredeljena v ustreznih občinskih planskih dokumentih in so bila do 10. 3. 1993 v družbeni lastnini last občin, enaka v ZSJ, ZJS-1 in ZSKZ-B. Zato se je prvostopenjski organ pri ugotavljanju, v sredstvih katere pravne osebe je predmetna nepremičnina, lahko oprl na določbo 16.a člena ZSKZ. Tožnica se torej glede lastništva predmetne nepremičnine zmotno sklicuje na zemljiškoknjižni vpis. Vpis v zemljiški knjigi sicer vzpostavlja domnevo, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, ki pa je izpodbojna. Ker tožnica lastninske pravice ni pridobila s pogodbo, ampak na podlagi zakona, zanjo tudi ne velja vpisno načelo, kot ga zahteva 49. člen SZ. Sodna praksa pa je tudi že zavzela stališče, da se načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne nanaša samo na poznavanje zemljiškoknjižnega stanja, ampak tudi na (ne)poznavanje izvenknjižnega stanja oziroma predpisov, po katerih se je izvedlo lastninjenje nepremičnin. Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da je tožnica lastnica predmetne nepremičnine in na tej podlagi pravilno odločil, da je v denacionalizacijskem postopku zavezanka za njeno vrnitev.
ZEN člen 28, 28/1, 28/2, 30, 30/3, 30/5, 32, 32/3. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 4, 4/4.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - udeležba na mejni obravnavi - zapisnik o mejni obravnavi - podpis zapisnika
Glede na to, da je bilo vabilo na mejno obravnavo tožnici pravilno poslano, čemur tožnica niti ne oporeka, ter ob tem, da je bil zapisnik mejne obravnave voden korektno in v skladu z relevantnimi predpisi, je dokazno breme, da dokaže, da na mejni obravnavi ni bila navzoča, na tožnici.
skrbnik za poseben primer - razrešitev skrbnika za poseben primer - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ključna dejstva za zaključek, da bi bilo za varovanca koristneje, če bi imel drugega skrbnika, je organ našel v tožnikovem dopisu z dne 30. 10. 2012, v katerem je ta izrazil nestrinjanje z dovoljenjem varovancu za izhod iz doma dne 27. 10. 2012 ter podatkih v zvezi z varovancem (zdravnika, policije), glede na katere je organ sklepal, da za tožnikovo nasprotovanje izhodu varovanca ni utemeljenih razlogov. Sodišče pa se s tožnikom strinja, da bi bilo dejansko stanje v predmetnem po uradni dolžnosti uvedenem postopku za razrešitev skrbnika za posebni primer treba razjasniti temeljiteje in upoštevati kot relevantne še druge okoliščine, tožniku pa ob tem omogočiti, da se udeležuje ugotovitvenega postopka (145., 146. člen ZUP).