rezident za davčne namene - ugotavljanje statusa rezidenta - središče osebnih in ekonomskih interesov
Tožnik je v Sloveniji lastnik nepremičnin, v Sloveniji živi njegova žena in oba otroka. Središče tožnikovih življenjskih interesov je tako v Sloveniji, na Republiko Nemčijo pa ga vežejo ekonomske vezi, ki so povezane z njegovo zaposlitvijo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgledi za uspeh - izvršilni postopek
V obravnavanem primeru je tožnikova zahteva za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrnjena kot očitno nerazumna, saj teče izvršilna zadeva, v kateri smiselno želi tožnik brezplačno pravno pomoč, na podlagi pravnomočnega naslova – sodbe Temeljnega sodišča v Mariboru, zaradi plačila preživnine. Ta sodba v izvršilnem postopku pomeni izvršilni naslov, na podlagi katerega teče izvršilni postopek zoper tožnika do popolnega poplačila terjatve. Razlog, ki ga želi tožnik uveljavljati, je pomanjkanje sredstev za poplačilo terjatve, vendar pa to ni ugovor, ki bi bil v izvršilnem postopku pravno upošteven v smislu Zakona o izvršbi in zavarovanju.
izterjava davčnih obveznosti - izbrisana družba - aktivni družbenik izbrisane družbe - odgovornost aktivnega družbenika za obveznosti izbrisane družbe
Po določbi sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP je aktivni družbenik oseba, ki je imela v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane družbe položaj njenega družbenika in je imela v izbrisani družbi pred njenim prenehanjem možnost vplivati na njeno upravljanje in poslovanje tako, da bi lahko dosegla, da izbrisana pravna oseba pravočasno izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne za zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti, ali v rokih, določenih z zakonom, predlaga začetek stečajnega postopka. V določbi osmega odstavka 442. člena pa je vzpostavljena domneva, da gre za aktivnega družbenika, če je bil družbenik sam ali skupaj z osebami, ki so z njim ožje povezane, imetnik glasovalnih pravic, ki so predstavljeni najmanj 25 % vseh glasovalnih pravic. Pri tem pa lahko družbenik dokaže tudi nasprotno. V danem primeru tožnica navedenemu statusu v družbi sploh ni ugovarjala. Zato jo je šteti za aktivno družbenico družbe v smislu 2. točke sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP in je zato solidarno odgovorna za neporavnane obveznosti izbrisane družbe.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/3. ZGD-1 člen 39, 39/1, 40, 40/2.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - poraba in razpolaganje z javnimi sredstvi
Iz 6. člena ZDIJZ ne izhaja, da bi moral organ razpolagati z aktom, ki določeno informacijo označuje kot poslovno skrivnost, ampak zadostuje zgolj to, da je nek podatek s posebnim pisnim sklepom ali z internim aktom opredeljen kot poslovna skrivnost.
Pojma porabe ni mogoče enačiti s pojmom razpolaganja, ker gre za porabo le takrat, ko gre za nek odhodek, ko se javna sredstva za nekaj porabijo, od koder jih država ne dobi več vrnjena, v obravnavanem primeru pa ni šlo za tako trošenje javnih sredstev.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nezakonito prečkanje meje države članice EU - predaja pristojni državi
Obstajajo dokazi in posredne okoliščine, da se je tožnik pred vstopom v Slovenijo več let nahajal v Italiji. Ker pa iz dokumentacije zadeve toženka ni mogla z zadostno mero gotovosti ugotoviti, ali je za obravnavo njegove prošnje za mednarodno zaščito odgovorna Slovenija, kjer se tožnik nahaja zdaj, ali Italija, kjer se je nahajal pred vstopom v Slovenijo, se je odločila za ukrep omejitve gibanja, za katerega je ocenila, da je nujen, da tožnik v času postopka ugotavljanja, katera država je pristojna za reševanje njegove prošnje za mednarodno zaščito, ne bo zapustil ozemlja Slovenije ter da bo, kolikor se ugotovi, da je za reševanje njegove prošnje za mednarodno zaščito odgovorna Italija, mogoča realizacija njegove predaje tej državi.
Tožnik z ilegalnim prehajanjem meja različnih držav kaže na izrazito begosumnost in zlorabljanje sistemov mednarodne zaščite. V konkretnem primeru je toženka odločila pravilno, ko je tožniku zaradi izrazite begosumnosti gibanje omejila na prostore Centra za tujce. Da je bil takšen ukrep pravilen in utemeljen ne nazadnje kaže tudi dejstvo, da je tožnik takoj po končani glavni obravnavi dne 11. 9. 2013 izpred stavbe sodišča pobegnil.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - mansarda
Pri opredelitvi mansarde je bistvena poševnost, ki je posledica oblikovanja dvokapne strehe, ki se izrazi tudi v notranjem prostoru mansarde. Pri tem pa ni nujno, da se prostor zaključi neposredno pod streho (v višini slemena).
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - poziv k dopolnitvi prošnje - zavrženje prošnje
Tožnik kljub pozivom tožene stranke svoje prošnje ni pravilno dopolnil. Takšna dopolnitev pa je procesna predpostavka za nadaljnje vsebinsko obravnavanje njegove prošnje.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - davčni dolg - samostojni podjetnik posameznik
Neporavnani davki in prispevki tujca, ki v RS opravlja dejavnost samostojnega podjetnika posameznika, pomenijo nepodrejanje pravnemu redu RS in predstavljajo razlog za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu RS.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - zavezanec za vrnitev nepremičnine v naravi - pridobitev lastninske pravice po ZSKZ
Predmetna nepremičnina, ki je bila opredeljena kot nezazidano stavbno zemljišče, je postala z uveljavitvijo ZSKZ last Republike Slovenije, z uveljavitvijo ZJS pa last občine. Nadaljnje zakonske spremembe na njen lastninski položaj niso vplivale, saj je ureditev v delu, da so nezazidana stavbna zemljišča, ki so bila kot taka opredeljena v ustreznih občinskih planskih dokumentih in so bila do 10. 3. 1993 v družbeni lastnini last občin, enaka v ZSJ, ZJS-1 in ZSKZ-B. Zato se je prvostopenjski organ pri ugotavljanju, v sredstvih katere pravne osebe je predmetna nepremičnina, lahko oprl na določbo 16.a člena ZSKZ. Tožnica se torej glede lastništva predmetne nepremičnine zmotno sklicuje na zemljiškoknjižni vpis. Vpis v zemljiški knjigi sicer vzpostavlja domnevo, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, ki pa je izpodbojna. Ker tožnica lastninske pravice ni pridobila s pogodbo, ampak na podlagi zakona, zanjo tudi ne velja vpisno načelo, kot ga zahteva 49. člen SZ. Sodna praksa pa je tudi že zavzela stališče, da se načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne nanaša samo na poznavanje zemljiškoknjižnega stanja, ampak tudi na (ne)poznavanje izvenknjižnega stanja oziroma predpisov, po katerih se je izvedlo lastninjenje nepremičnin. Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da je tožnica lastnica predmetne nepremičnine in na tej podlagi pravilno odločil, da je v denacionalizacijskem postopku zavezanka za njeno vrnitev.
V obravnavanem primeru je komisija za cepljenje v svojem strokovnem mnenju navedla zgolj, da v priloženi dokumentaciji ni našla razlogov za opustitev cepljenja. Prav tako se v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni opredelila do vseh ugovorov tožnikov v zvezi z zdravstvenim stanjem deklice, zaradi katerih sta tožnika tudi podala vlogo za opustitev cepljenja. Izpodbijana odločba ne navaja strokovnih ali drugih razlogov odločilnih za presojo ugovorov, ki sta jih podala tožnika v vlogi in v odgovoru na strokovno mnenje komisije kot razlog za predlagano opustitev cepljenja, kar prav tako predstavlja bistveno kršitev pravil postopka. Glede na navedeno je dejansko stanje v postopku ostalo nepopolno ugotovljeno, kršena pa so bila tudi pravila postopka, saj pomanjkljivo obrazložena odločba tožnikoma ne omogoča uresničitve pravice do pravnega sredstva.
ZDDPO-2 člen 12. SRS standard 1.55. MRS standard 36.12.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - naložbena nepremičnina - odhodek iz naslova slabitve naložbene nepremičnine
Sodišče je v tej zadevi obravnavalo (davčno) priznavanje odhodkov v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb iz naslova slabitve naložbene nepremičnine v letu 2007.
denacionalizacija - vračilo podržavljene nepremičnine - odškodnina za podržavljeno premoženje - poslovni prostor - ista nepremičnina
Že iz površine prostorov 601 m2, ki je izhajala iz obsega podržavljenja predmetne poslovno stanovanjske stavbe in je bila navedena v odločbi o podržavljenju ter iz površine prostorov, kot izhaja iz navedb v cenitvi izvedenca, to je prav tako 601 m2 ter glede na število lokalov v njej, izhaja, da je bilo o odškodnini za detajlistično trgovino, ki se je nesporno nahajala v tej poslovno stanovanjski stavbi, že odločeno s pravnomočno odločbo Upravne enote Ljubljana št. 362-636/93-55 z dne 31. 1. 2007, kot je pravilno ugotovil tudi prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi. Z navedeno delno odločbo je bilo namreč že pravnomočno odločeno o odškodnini za podržavljeno nepremičnino, ki je obsegala enosobno stanovanje in šest poslovnih prostorov v stanovanjsko poslovni stavbi.
evidentiranje urejene meje in parcelacije - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - možnost udeležbe v postopku
Elaborat ureditve meje in parcelacije ter zbirka listin zemljiškega katastra nista dokaza, ki ju že v postopku za evidentiranje urejene meje in parcelacije ne bi bilo mogoče uporabiti tako, da bi se ugotovilo, ali so v elaboratu (pravilno) navedeni podatki, ki so bili uporabljeni za ugotovitev poteka meje po podatkih zemljiškega katastra ter ali so bili pri tem uporabljeni pravilno, torej upoštevaje zanesljivost in natančnost katastrskih podatkov ter skladnost med vpisanimi podatki in podatki v zbirki listin. Ocene drugostopenjskega organa, da obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP ni podan je zato pravilna.
Drugostopenjski organ je pravilno presodil, da obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena ZUP ni podan, ker so stranke v postopku za izdajo odločbe sodelovale, in ker ni šlo za primer, ki ga kot razlog za obnovo postopka določa zakon, in sicer da bi osebam ne bila dana možnost udeležbe, pa bi jim morala biti.
dohodnina - dobiček iz kapitala - davčna oprostitev - pogoji za davčno oprostitev - odsvojitev nepremičnine
Po določbi 2. točke drugega odstavka 96. člena ZDoh-2 morajo biti za to, da se dohodnine ne plača, kumulativno izpolnjeni trije pogoji, in sicer poleg lastništva nepremičnine in dejanskega bivanja tudi pogoj prijavljenega stalnega prebivališča, in to v obdobju vsaj zadnjih treh let pred odsvojitvijo. Takšno stališče je to sodišče zavzelo že v več sodbah in je skladno z namenom navedene določbe, ki je v tem, da davčna oprostitev velja glede dobička iz kapitala, doseženega s prodajo glavnega prebivališča zavezanca. V konkretnem primeru dva pogoja za davčno oprostitev iz drugega odstavka 96. člena ZDoh-2 nista izpolnjena, zato je odločitev iz izpodbijane odločbe pravilna.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - rok za obnovo - zapisnik o inšpekcijskem nadzoru - odmera davka v posebnih primerih - prijava premoženja - dokazovanje izvora premoženja - cenitev - ocena davčne osnove - verjetna davčna osnova - znižanje z oceno določene davčne osnove - dokazovanje - pravno mnenje
K prijavi premoženja lahko davčni organ pozove zavezanca tudi, če ugotovi nesorazmerje med njegovimi napovedanimi dohodki in premoženjem oziroma sredstvi, s katerimi razpolaga. Za premoženje, ki ga fizična oseba v prijavi premoženja ne navede, se šteje, da je pridobljeno v obdobju od zadnje prijave premoženja, če fizična oseba ne dokaže drugače. Pri dokazovanju izvora premoženja oziroma denarja v časovnem pogledu zakon zavezanca ne omejuje.
Cenitev iz drugega odstavka 68. člena ZDavP-2 je mogoče uporabiti tako v primeru odmere dohodnine po 2. alineji prvega odstavka 68. člena ZDavP-2, kot v primeru specialne določbe iz petega odstavka 68. člena ZDavP-2.
Postopek ocene davčne osnove pomeni odstop od temeljnega načela materialne resnice. Z oceno ugotovljena davčna osnova ni in ne more biti točna davčna osnova, temveč njen približek. Verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova pa se zniža le, če zavezanec dokaže, da je nižja. Zakon namreč ne določa, da lahko zavezanec verjetno dokaže, da je nižja.
Če se pri davčnem inšpekcijskem nadzoru ugotovijo dejstva in dokazi, ki so pomembni za obdavčenje na podlagi obnove postopka oziroma v drugih postopkih, se ta dejstva posredujejo davčnemu organu. Šteje se, da je davčni organ izvedel za nova dejstva na dan sestave zapisnika o inšpekcijskem nadzoru. Šele z izdajo zapisnika se relevantne ugotovitve povežejo v celoto, ki omogoča nadaljnje ukrepanje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - stalno prebivališče
Organ za BPP je na podatek iz evidence (Centralnega registra prebivalstva) vezan. Tožnik v relevantnem času ni imel stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji in zato glede na določbo 1. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP ne more biti upravičenec do brezplačne pravne pomoči.
ZEN člen 28, 28/1, 28/2, 30, 30/3, 30/5, 32, 32/3. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 4, 4/4.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - udeležba na mejni obravnavi - zapisnik o mejni obravnavi - podpis zapisnika
Glede na to, da je bilo vabilo na mejno obravnavo tožnici pravilno poslano, čemur tožnica niti ne oporeka, ter ob tem, da je bil zapisnik mejne obravnave voden korektno in v skladu z relevantnimi predpisi, je dokazno breme, da dokaže, da na mejni obravnavi ni bila navzoča, na tožnici.
Pravilnik o disciplinskem postopku zoper izvršitelja člen 5, 5/2, 6, 6/2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZIZ člen 298d, 298d/3.
upravni spor - pravni interes - disciplinski postopek zoper izvršitelja - zavrženje tožbe - predlagatelj postopka - stranka v postopku
Postopek za ugotavljanje disciplinske odgovornosti izvršitelja je bil sprožen na pobudo tožnice, kar pa še ne pomeni, da je postopek stekel zaradi varovanja njene pravice ali pravne koristi. Tožnica ne izkazuje svojega pravnega interesa, saj izpodbijani sklep z ničemer ne posega v njen pravni položaj, ne glede na to, da je bil predlog za uvedbo postopka za ugotavljanje disciplinske odgovornosti izvršitelja sprožen na njeno pobudo.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - opomin pred izvršbo - zavrženje tožbe
Sodišče je moralo tožbo zavreči, ker akta, ki ju tožnica izpodbija, nista upravna akta po določbah ZUS-1 in s tem akta, ki bi ju bilo dopustno izpodbijati v upravnem sporu. Predmet presoje v upravnem sporu pa tudi niso odločitve sodišč, sprejete v okviru izvrševanja sodne funkcije (3. člen ZUS-1).