dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - stanovanje - glavno prebivališče - davčna oprostitev
V zadevi je sporno, ali tožnik izpolnjuje vse tri obligatorne pogoje iz 2. točke drugega odstavka 96. člena ZDoh-2 za oprostitev plačila dohodnine od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi kapitala - stanovanja. Pri tem ni spora, da je imel tožnik pred odsvojitvijo stanovanje v lasti najmanj tri leta in da je v njem tudi dejansko bival zadnja tri leta pred odsvojitvijo. Sporno pa ostaja, ali je imel v stanovanju prijavljeno stalno prebivališče. Po mnenju sodišča omenjeni pogoj ni izkazan, tudi z upoštevanjem omejitev, ki jih za tožnika prinaša Zakon o tujcih. Tožnik je imel namreč v evidenci registra stalnega prebivalstva prijavljeno začasno prebivališče na naslovu odsvojenega stanovanja le od 22. 7. 2010 do 22. 7. 2011, kar pa je glede na 2. točko drugega odstavka 96. člena ZDoh-2 premalo za oprostitev dohodnine. Ob tem sodišče pripominja še, da mora biti prijava prebivališča dejansko izkazana z ustreznimi potrdili.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pravdni postopek - zahtevek za plačilo uporabnine
V postopku odločanja o odobritvi BPP se presoja ali so izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP. Glede na določbo 24. člena ZBPP ta presoja vedno vključuje tudi presojo ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh in ali jo je razumno sprožiti. Ta presoja, ki jo organu za BPP nalaga 24. člen ZBPP in jo je dolžan izvesti, pa ne pomeni meritornega odločanja v zadevi, za katero se dodelitev BPP nanaša.
ZBPP člen 1, 1/1, 20, 41, 42, 43. ZUJF člen 152. ZSVarPre člen 24.
neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč - premoženje prosilca - vrednost premoženja - primerno stanovanje
Pri odločanju o dodelitvi BPP se upošteva socialni položaj prosilca, kar pomeni, da se upošteva tudi premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov. Obveznost glede preverjanja premoženjskega stanja prosilca pa izhaja že iz vsebine 20. člena ZBPP. Zato je organ za BPP imel podlago v predpisu, da je tudi po izdaji odločbe o dodelitve BPP ugotavljal tožnikovo premoženjsko stanje. Kaj se upošteva kot premoženje in kako se izračuna vrednost primernega stanovanja, je določno opredeljeno v 24. členu ZSVarPre.
ZEN člen 28, 29, 29/2, 30, 31, 31/1, 31/3, 31/5, 36, 36/3, 49, 49/1.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - strinjanje s potekom predlagane meje - napaka volje
Glede na vsebino zapisnika mejne obravnave je prvostopenjski organ imel materialno podlago po ZEN, da je odločil o evidentiranju dela urejene meje, ki pa je za tožnici (kljub strinjanju na mejni obravnavi) očitno sporna. Tožnici uveljavljata napako volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje, ki pa je ni mogoče uveljavljati v pritožbi ali v upravnem sporu, se pa lahko uveljavlja v pravdnem postopku (tretji odstavek 36. člena ZEN), zaradi česar te navedbe ne morejo vplivati negativno na presojo o pravilnosti zaključka iz prvostopenjske odločbe.
V skladu z določili javnega razpisa se kot osnovni pogoj, ki ga mora vsak ponudnik študentske prehrane izpolnjevati že ob oddaji vloge, šteje tudi lokal, ki mora imeti jedilnico s površino najmanj 20 m2 in najmanj 3 mizami in 12 sedišči, pri čemer se pogodba oziroma dogovor s sosednjim ali kakim drugim lokalom ne upošteva. Študentski inšpektor je v času poteka javnega razpisa prijavljena lokala tožeče stranke obiskal v razmaku enega tedna ter ugotovil, da nobeden od njiju omenjenega pogoja zaradi neustrezno opremljene jedilnice ni izpolnjeval. Tudi po mnenju sodišča ni bilo podlage, da bi študentski inšpektor prostore po tem, ko jih je negativno ocenil, ponovno ocenjeval. Tožena stranka je tako pravilno ugotovila dejansko stanje in na tej podlagi prijavi tožeče stranke na javni razpis zavrnila ter odločitev tudi argumentirano obrazložila.
neplačana sodna taksa - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - za odločitev relevantni ugovori
Navedb, za katere upravni organ v odločbi ugotovi, da na odločitev ne morejo vplivati, vsebinsko ni dolžan presojati.
V postopku davčne izvršbe ni mogoče z uspehom izpodbijati izvršilnega naslova. Enako velja za upravni spor, katerega predmet je pravilnost in zakonitost sklepa o izvršbi.
ZDoh-2 člen 96, 96/2, 96/2-2, 98, 98/1, 98/1-7, 102. ZUP člen 173.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - davčna oprostitev - glavno prebivališče - prijavljeno stalno prebivališče - čas odsvojitve nepremičnine - davčna osnova - stroški investicij - dokazovanje - izvirnik listine
Tožnica na naslovu odsvojene nepremičnine ni imela prijavljenega stalnega prebivališča tri leta pred odsvojitvijo nepremičnine. Zato je pravilna ugotovitev, da pogojev za oprostitev plačila davka, ki so predpisani kumulativno in med katerimi je tudi pogoj prijavljenega stalnega prebivališča, ne izpolnjuje.
Pravilno in skladno s 102. členom ZDoh-2 se upošteva tudi čas odsvojitve nepremičnine, ki je po citirani določbi enak datumu sklenitve prodajne pogodbe. Tožnica nima prav, ko navaja, da gre pri navedeni določbi za zakonito domnevo, ki je izpodbojna. Gre za zakonito fikcijo, ki ni izpodbojna, kar pomeni, da ni mogoče dokazati nasprotnega.
Po določbah 173. člena ZUP uradni osebi ni treba posebej utemeljevati zahteve stranki, da pokaže izvirno listino, zato davčni organ s tem, ko ni izrecno navedel razlogov za dvom v verodostojnost predloženih fotokopij, ni ravnal arbitrarno. Sicer pa so v obravnavanem primeru računi ključen dokaz za uveljavljanje stroškov investicij in je zato preverjanje njihove pristnosti utemeljeno že iz tega razloga. Ker je tožnica tista, ki nosi breme dokazovanja, da so listine pristne, tudi ne more očitati davčnemu organu, da ni preveril avtentičnosti listin pri izdajateljih računov.
disciplinski postopek zoper izvršitelja - predlog za uvedbo disciplinskega postopka - pravni interes - - zavrženje tožbe
Pravni interes se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi pomenila za tožnika izboljšanje pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogel doseči. Tožnik mora torej izkazati, da bi ugoditev njegovi tožbi pomenila zanj določeno pravno korist.
Predmet presoje v tem upravnem sporu je sklep upravnega organa o zavrnitvi predloga tožnika in stranke z interesom za uvedbo disciplinskega postopka zoper izvršitelja. ZIZ v 298. a členu sicer res daje procesno legitimacijo za vložitev predloga za uvedbo tovrstnega postopka tudi strankam v izvršilnem postopku, vendar pa to še ne pomeni, da je postopek stekel zaradi varovanja njegovih pravic ali pravnih koristi. Z izpodbijanim sklepom bi bilo lahko eventualno poseženo le v pravice sodnega izvršitelja, če bi bil disciplinski postopek zoper njega uveden in končan z izrekom sankcije po 298. b členu ZIZ. Tožnik pa lahko svoje pravice uveljavlja le v postopku izvršbe s predlogom za izločitev sodnega izvršitelja.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 13. ZUP člen 238, 238/3.
javni razpis - program razvoja podeželja - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - ugotovitvena odločba - nova dejstva in novi dokazi
Če so bile šele po izdaji prvostopenjske odločbe v zemljiškem katastru na podlagi odločbe geodetskega organa evidentirane spremembe vrste rabe zemljišč, to še ne dopušča zaključka, da so spremembe tedaj tudi nastale (po zatrjevanju tožnika je do drugačne rabe prišlo že prej, ko je bila stanovanjska hiša zgrajena, kar dokazuje z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem).
DDV - pravica do dobitka vstopnega DDV - objektivne okoliščine subjektivni element - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dobava oziroma popravilo strojev
V zvezi z izpolnjevanjem pogoja, da gre za goljufijo ali zlorabo v primeru, kot je obravnavani, je pravico do odbitka DDV mogoče zavrniti, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je davčni zavezanec vedel oz. bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi svoje pravice, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega subjekta višje v dobavni verigi.
izvrševanje kazenskih sankcij - prestajanje kazni pod posebnim režimom - pogoji za prestajanje kazni pod posebnim režimom - kumulativnost pogojev
Določba 12. člena ZIKS-1 navaja pogoje taksativno in kumulativno, kar pomeni, da jih mora obsojenec izpolnjevati, da mu direktor ZPK lahko dovoli prestajanje kazni pod posebnim režimom. Gre za poseben, ugodnejši režim izvrševanja kazenskih sankcij, pri čemer je v presoji direktorja ZPK, da dovoli obsojencem, ki izpolnjujejo vse kumulativno predpisane pogoje iz 12. člena ZIKS-1, prestajanje kazni pod režimom iz tega člena ZIKS-1.
Tožnik izpolnjuje tako pogoj glede obsodbe za lažja kazniva dejanja in tudi drugi pogoj, da je osebnostno urejen. Prvostopenjski organ je ugotavljal, ali tonik izpolnjuje tudi tretji kumulativno predpisan pogoj iz 12. člena ZIKS-1, to je, da je bil v delovnem ali izobraževalnem razmerju pred pričetkom prestajanja kazni. Ugotovljeno je bilo, da tožnik v času pred pričetkom prestajanja zaporne kazni ni bil obvezno, niti prostovoljno zavarovan, zato tretji kumulativno predpisan pogoj ni izpolnjen.
javni razpis - podaljšanje bivanja v študentskem domu - prošnja za podaljšanje bivanja - vloga v elektronski obliki - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Tožnik je prošnjo za podaljšanje bivanja v študentskem domu oddal (le) elektronsko na spletnem portalu eVŠ. Pri tem pa ni uporabil kvalificiranega digitalnega potrdila in obrazca prošnje tudi ni natisnil, ga podpisal in ga skupaj s prilogami do 20. 8. 2012 priporočeno poslal po pošti ali osebno oddal pristojni pisarni za študentske domove. Do določenega roka zato organu prve stopnje ni poslal popolne vloge niti upoštevajoč določbe razpisa niti upoštevajoč določbo drugega odstavka 63. člena ZUP, po kateri je pisna vloga tista vloga, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki) oziroma vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. Glede na navedeno je organ prve stopnje ravnal skladno s pogoji razpisa, ko je tožnikovo prošnjo zavrgel, saj ni imel podlage za pozivanje tožnika na dopolnitev nepopolne vloge v smislu določb 67. člena ZUP.
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih z zakonom predpisuje slovenska nacionalna zakonodaja in pravo EU. Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. Ker sporni računi ne vsebujejo podatkov, ki jih predpisuje 82. člen ZDDV-1 in je že navedeno samo po sebi razlog, da tožnik nima pravice do odbitka vstopnega DDV od omenjenih računov, za zadevo niti ni relevantno ali so oz. niso izpolnjeni še ostali trije pogoji.
Tožnica minimalnega neto mesečnega dohodka po predmetnem javnem razpisu ne dosega, zato je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko njeni vlogi za dodelitev oskrbovanega stanovanja v najem ni ugodil.
ZUP člen 230, 230/2. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 227. Javni razpis za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane za leti 2013 in 2014 točka 15.
Po drugem odstavku 230. člena ZUP je zoper odločbo, ki jo na prvi stopnji izda ministrstvo, pritožba dovoljena samo takrat, kadar je to določeno z zakonom. Zato določitev pravnega sredstva zoper odločitev ministrstva s podzakonskim predpisom ni mogoča. Določbo 227. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije je tako mogoče uporabiti le v smislu zagotavljanja pravice stranke, da se izjavi o odločilnih dejstvih in okoliščinah. Če pomenita oba sklepa odločitev, sprejeto v enotnem postopku, pa ne gre za primer iz 4. točke 35. člena ZUP in s tem za kršitev po 6. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, pač pa za uresničitev 138. člena ZUP.
V vsebinskem pogledu je toženka pravilno ugotovila, da jedi, ki jih je tožnik prijavil kot vegetarijanske, spadajo v kategorijo (T) Testenine, njoki, lazanje in rižote. Takšna razlaga izhaja tudi iz odgovorov na vprašanja, ki so bili v skladu s točko 15 javnega razpisa v času teka roka za prijavo na razpis objavljeni na spletnih straneh pristojnega ministrstva. Točkovanje je bilo zato izvedeno pravilno, prijavitelji pa so imeli možnost, da se pred zaključkom razpisa seznanijo s stališči, relevantnimi glede razpisa, kar pomeni tudi varovanje enakih možnosti ponudnikov iz 14. člena Ustave RS.
ZTuj-2 člen 55, 55/1, 55/1-5. ZDavP-2 člen 397, 397/1.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - odločba o prekršku - davčni dolg
Tožeča stranka je v obdobju pred izdajo izpodbijane odločbe storila več prekrškov zoper javni red in mir, kot samostojni podjetnik posameznik pa tudi ni imela poravnanih davčnih obveznosti, zato je tožena stranka utemeljeno zaključila, da se ne bo podrejala pravnemu redu RS.
Po mnenju sodišča tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa za udeležbo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo bencinskega servisa. Navedbe v izvedeniškem mnenju, na katerem temelji njen predlog, so namreč presplošne, saj iz mnenja ni razvidno, kateri vplivi natančno in v kolikšni meri naj bi vplivali na nepremičnino tožeče stranke. Vsak vpliv pa še ne pomeni prekomernega vpliva, zaradi katerega bi se moralo spremeniti območje za določitev strank postopka.
javni razpis - energetska sanacija javnih stavb v lasti lokalnih skupnosti - dopolnitev vloge - zavrženje vloge - obrazložitev odločbe
Tožena stranka je vlogo tožeče stranke zavrgla preuranjeno, saj jo je zavrgla istega dne, kot je tožeča stranka prejela poziv za dopolnitev vloge, pri čemer v pozivu niti ni naveden rok, v katerem mora tožeča stranka vlogo dopolniti, ter posledice, ki jo bodo doletele, če vloge v roku ne bo dopolnila.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - odločba o prekršku - davčni dolg
Tožnik je bil pred izdajo izpodbijane odločbe kaznovan za več prekrškov, poleg tega pa tudi nima poravnanega zapadlega davčnega dolga, zato je tožena stranka utemeljeno zaključila, da se ne bo podrejal pravnemu redu RS.