brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Razlog, na katerega je odločitev pravilno oprl organ za BPP – neizpolnjevanje pogoja iz prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP – predstavlja zakonski razlog za zavrnitev prošnje za BPP. Presoja o nerazumnosti vložitve tožbe, ker ni izgledov za uspeh, s strani organa za BPP v izpodbijani odločbi je zato pravilna ter so neutemeljene tožbene navedbe, da je navedeno okoliščino organ nepravilno presodil.
ZBPP člen 11, 11/3, 13, 13/1, 13/2, 22, 22/1, 22/3, 22/4, 36, 36/1, 36/2. ZUJF člen 152. ZPP člen 82.
brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - procesna sposobnost - skrbnik - začasni zastopnik
Po ugotovitvi, da tožnik s povprečnim mesečnim zneskom pokojnine 823,83 EUR presega 520,00 EUR, se organ za BPP pravilno ni spuščal v presojo vsebinske razumnosti njegove prošnje za dodelitev BPP in drugih zakonsko določeni pogojev, saj mora prosilec za BPP izpolnjevati oba pogoja: finančnega in vsebinskega.
Ker je bil tožniku že postavljen stalni skrbnik, ki je njegov zakoniti zastopnik, okoliščine iz 82. člena ZPP niso podane, zaradi česar je sodišče predlog tožnika za postavitev začasnega zastopnika zavrnilo.
DDV - dodatna odmera DDV - pravica do odbitka DDV - presoja objektivnih in subjektivnih okoliščin - zloraba sistema DDV - skrbnost dobrega gospodarja - gradbene storitve
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV oziroma, da davčni zavezanec ni vedel ali ni mogel vedeti, da je bila transakcija na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
V postopku na strani tožnika so bile ugotovljene takšne okoliščine, iz katerih je mogoče zaključiti, da je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri davčni goljufiji. Tožnik namreč ni izvedel preverbe o delovanju te družbe in ni pridobil podatkov o dejanskem izvajalcu del na gradbiščih. Tožnik ni postopal v skladu s pogodbeno prevzetimi obveznostmi, ni predložil nobenih listin, korespondence in ne dokazil in dokumentacije, ki spremljajo gradbena izvajalska dela.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - začetek teka roka za obnovo postopka - posebna olajšava
V zadevi je sporno, ali je toženka v zakonskem roku začela obnovo postopka odmere dohodnine tožniku za leto 2010 ali ne. V tej zvezi je sporno še nadaljnje vprašanje, ali je tožnikova žena pravočasno in pravilno uveljavljala posebno olajšavo za svojega moža za potrebe odmere njene dohodnine. Glede na zbrane podatke tožnikovi ženi ni mogoče očitati, da ne bi storila vsega, kar ji zakon nalaga za uveljavljanje posebne olajšave za tožnika. Zato tudi po mnenju sodišča rok za obnovo postopka iz drugega odstavka 89. člena ZDavP-2 ne more teči šele od dneva, ko je tožnikova žena podala ugovor zoper informativni izračun dohodnine in torej drugič pravilno uveljavljala olajšavo za tožnika, pač pa od takrat, ko je posebno olajšavo za tožnika uveljavljala prvič.
komasacija - komasacijski upravičenec - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pomanjkljiva dokumentacija upravnega spisa
Ker je odstopljena dokumentacija upravnega spisa pomanjkljiva, sodišče ni moglo nesporno zaključiti, ali je prvotna komasacijska odločba, ki se nanaša na prvotnega komasacijskega udeleženca, res pravnomočna. Slednje bi bilo razlog, da za predmetni upravni postopek in za izdajo izpodbijane odločbe sploh ne obstaja pravna podlaga.
dohodnina - odmera dohodnine - davčna osnova - zaposlitev za polovični delovni čas - povprečenje
Dejstvo, da je bil tožnik zaposlen le za polovični delovni čas, seveda vpliva na višino plače, vendar sam način zaposlitve še ne dokazuje višine plače, ta pa je bistvena za odmero dohodnine. Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je bila dohodnina tožniku odmerjena na podlagi podatkov, ki jih je na REK obrazcih posredoval njegov delodajalec. Tožnik tekom postopka ni niti zatrjeval, da so ti podatki napačni, niti ni navajal, kakšen znesek plače bi moral biti upoštevan, koliko je dejansko prejel in tudi ne, da je bila akontacija dohodnine morda že plačana.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bila tožniku dohodnina odmerjena ob upoštevanju 103. člena ZDoh-1 po stopnji 16%, kar je najnižja možna stopnja, zato tožnik z ugovorom glede povprečenja, ki je tudi protispisen, ne more uspeti.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - premoženje prosilca - razpolaganje z nepremičnino
Ker je tožnik v obrazcu ''prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči'' zase, za svojo ženo ter svojega sina navedel, da nepremičnega premoženja nimajo, kar pa se je glede na podatke iz uradnih evidenc (portala GURS ter zemljiške knjige) izkazalo za neresnično, je organ za BPP imel materialnopravno podlago za sprejem zaključka, da tožnik v šestih mesecih od izdaje te odločbe ne more ponovno zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Z začetkom postopka osebnega stečaja je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena tako, da stečajni dolžnik ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, vendar pa (zgolj) nemožnost razpolaganja s premoženjem ne pomeni, da stečajni dolžnik premoženja več nima, kot to zmotno razloguje tožnik, temveč je (še vedno) njegov lastnik.
DDV - dodatna odmera DDV - obračun davka od dohodkov pravnih oseb - objektivne okoliščine - subjektivni element - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - gradbene storitve
Izpodbijana odločba je v delu, ki se nanaša na račune družb B. d.o.o., C. d.o.o. in A. d.o.o., nepravilna in nezakonita, zato jo je sodišče odpravilo in zadevo v tem delu vrnilo organu prve stopnje v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo moral prvostopenjski organ po morebitni dopolnitvi dokaznega postopka ugotoviti ter konkretno obrazložiti, ali so v zadevi izpolnjeni pogoji za priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV. Glede na okoliščine primera bo moral jasno in celovito oceniti, ali so podane relevantne objektivne okoliščine, ki naj bi v obravnavani zadevi dokazovale, ali je tožnik vedel oz. moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka DDV, povezane z goljufijo.
sklep o dovolitvi izvršbe - denarna kazen - vzpostavitev prvotnega stanja kmetijskega zemljišča - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
S sklepom prvostopnega organa o dovolitvi izvršbe, ni bilo vsebinsko odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, zato ne gre za upravni akt, kot ga za vsebinsko obravnavanje v upravnem sporu zahteva določba 2. člena ZUS-1. O tožnikovi obveznosti, da mora vzpostaviti prvotno stanje na kmetijskem zemljišču z zasutjem jarka na meji med navedenim zemljiščem ter sosednjim zemljiščem, na način in tam navedenem obsegu, je bilo namreč odločeno že z izvršilnim naslovom, to je z inšpekcijsko odločbo. S sklepom o dovolitvi izvršbe, pa se tožniku naložena obveznost le izvršuje in se o njej ne odloča ponovno, se je ne spreminja ali na drug način posega v njegove pravice ali pravne koristi.
ZDavP-2 člen 157, 157/2. ZUP člen 68, 87, 100, 101, 246.
davčna izvršba - vročitev sklepa o izvršbi - pritožba - rok za vložitev pritožbe - odločba Ustavnega sodišča - zavrženje pritožbe
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je razumljivo pojasnjeno, da je 18. 5. 2012 datum, ki ga je toženka upoštevala kot skrajni rok (v korist tožnika) v smislu začetka teka roka za vložitev pritožbe, in sicer glede na sklep o prekinitvi postopka in glede na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-307/11 z dne 12. 4. 2012, s katero so bili razveljavljeni členi od 1 do 17 ZPOUOOD. Obrazloženo je, da je tudi v primeru, če bi se glede teka pritožbenega roka upoštevala v zvezi z ZPOUOOD izdana odločba Ustavnega sodišča, pritožba, ki jo je tožnik vložil dne 9. 7. 2012, vložena prepozno.
nelegalna gradnja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odstranitev objekta
Nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora je predpisano kot kazen za nelegalno gradnjo, zato dejstvo, da je tožnik nelegalno gradnjo odstranil in zemljišče saniral, na odmero nadomestila nima nobenega vpliva.
ZTuj-1 člen 93k, 93k/1, 93k/1-4. ZZZDR člen 124, 124/1.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - starš slovenskega državljana - dolžnost preživljanja staršev
Tožničin oče živi v BIH in prejema pokojnino, ki za več kot enkrat presega minimalni znesek, ki je za življenje ene osebe potreben v Republiki BIH, upoštevaje zakonodajo BIH. Tožnica ga zato ni dolžna preživljati in oče se posledično ne šteje za družinskega člana v smislu določbe 4. točke prvega odstavka 93. k člena ZTuj-1.
Tožeča stranka je pred začetkom sezonske razprodaje končala totalno razprodajo, ki je trajala od 10. 11. 2011 do 7. 1. 2012. Dne 7. 1. 2012 je cene izdelkov (za 1 dan, pa še to nedelja), zvišala na nivo, ki je veljal pred 10. 11. 2011 in jih nato 9. 1. 2012 na dan začetka sezonske razprodaje znižala na ceno, po kateri se je nato izdelek prodajal na sezonski razprodaji. Navedeno dejansko stanje utemeljuje sklepanje, da je tožeča stranka pred pričetkom sezonske razprodaje ceno dvignila izključno z namenom, da bi potrošnikom lahko prikazala znižanje in s tem povečala prodajo izdelkov v sezonski razprodaji, kar predstavlja zavajajočo poslovno prakso.
Tožena stranka je pri izračunu dohodka pravilno upoštevala tudi dohodek prosilčinega moža, saj je nesporno, da je zakonska zveza v času izdaje izpodbijane odločbe obstajala. Prošnjo za dodelitev BPP sta podpisala oba, v njej pa tudi nikjer ni navedeno (opombe), da sta prosilka in njen mož v postopku razveze zakonske zveze.
URS člen 53, 53/3. EKČP člen 8. Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma člen 25, 25/1, 96.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - dovoljenje za začasno prebivanje družinskega člana - ukrep prepovedi vstopa - pravica do zasebnega in družinskega življenja
Tožena stranka je tožniku utemeljeno zavrnila izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana slovenskega državljana. Republika Italija, ki mu je izrekla ukrep prepovedi vstopa, je namreč odgovorila, da ne želi, da se mu izda dovoljenje za prebivanje v RS, tožnik pa v postopku ni izkazal utemeljenih razlogov, kot so humanitarni razlogi ali mednarodne obveznosti, zaradi katerih bi se mu dovoljenje, kljub zabeleženemu ukrepu zavrnitve vstopa, izdalo. Pri odločanju pa je tožena stranka tudi pravilno pretehtala tožnikovo pravico do zasebnega in družinskega življenja (53. člen URS in 8. člen EKČP). Tožnik je sicer poročen s slovensko državljanko, ki pa je ne preživlja. Zakonca nimata skupnih otrok, tožnik pa je ves čas prebivanja v RS, ki je bilo pretežno nezakonito, nezaposlen.
Pogodba med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja s protokolom člen 16, 16/1, 16/2. Sporazum med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja člen 15, 15/2. ZDoh člen 5. ZDoh-1 člen 10. ZDoh-2 člen 10.
odmera dohodnine - dohodek iz zaposlitve - dvojno obdavčevanje
V postopku ni sporno, da tožnik v obravnavanem davčnem obdobju v Nemčiji ni bil prisoten več kot 183 dni in da mu je plačo izplačevala družba, ki je rezident Slovenije. Sporno je dejansko opravljanje zaposlitve in s tem podlaga za to, da se tožnikovi prejemki lahko obdavčijo tudi v Nemčiji, ter pogoja, po katerih se tožnikovi prejemki obdavčijo izključno v Sloveniji le, če prejemek plača delodajalec, ki ni rezident druge države, ali se plača v njegovem imenu ter če ne gre v breme stalne poslovne enote ali stalne baze, ki jo ima delodajalec v drugi državi. Po presoji sodišča, ob predloženi odločbi o odmeri davka v tujini, tožnikove laične navedbe davčnega organa ne odvezujejo obveznosti, da preveri dejansko podlago odločitve, ki obdavčitve v tujini ne dopušča. Obdavčitev v Nemčiji, do katere ob enakih dejanskih ugotovitvah skladno s konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja ne bi smelo priti, namreč vzbuja dvom v pravilnost dejanskih ugotovitev, kar po presoji sodišča narekuje njihovo preveritev z dodatnim zaslišanjem tožnika ter uradno pridobitev podatkov in dokumentov nemških davčnih organov.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - nova dejstva in dokazi - rok za obnovo postopka
Davčni organ je za dejstvo, da je imel tožnik prilive na bančni račun v Avstriji tudi v letu 2006 (in ne zgolj v letu 2002 in 2003) in za dejstvo, da bi ti prilivi (zaradi njihove narave), mogli pripeljati do drugačne odmere dohodnine za leto 2006, izvedel šele s prejemom odgovora avstrijskega davčnega organa dne 26. 9. 2011, zato je bil sklep o obnovi postopka odmere dohodnine za leto 2006 z dne 27. 10. 2011 sodišča izdan pravočasno, v šestmesečnem subjektivnem roku iz drugega odstavka 89. člena ZDavP-2.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - obročno vračilo - subrogacija - terjatve v korist države - sodna poravnava
Sodba v zadevi opr. št. P 941/2007 je postala pravnomočna 12. 9. 2011. Zato nanjo (in na tožnikovo obveznost plačila stroškov) ne more vplivati pogojna sodna poravnava, sklenjena dne 9. 10. 2012 (v zadevi opr. št. P 670/2011), v kateri je bilo zapisano, da vsaka stranka nosi svoje stroške vseh pravdnih postopkov, v katerih sta udeleženi.
evidentiranje urejene meje - izjava o poteku predlagane meje - umik izjave - napake volje - napotitev na sodni postopek - bistvena kršitev pravil postopka
Tožena stranka je bistveno kršila pravila postopka s tem, ko je zadevo obravnavala po tem, ko sta tožnika umaknila izjavo, da se strinjata s potekom predlagane meje. Tožena stranka bi namreč morala ravnati skladno s tretjim odstavkom 36. člena ZEN, saj je šlo za očitno napako volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje.
ZGO-1 člen 146, 146/1, 153. ZUP člen 144, 237, 237/2, 237/2-3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - skrajšani ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja stranke
Dejstvo, da investitorka pred izdajo ukrepa gradbenega inšpektorja ni imela možnosti, da se v zadevi izjavi, samo po sebi ne predstavlja bistvene kršitve upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.