dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - razumnost zadeve - zamuda roka za vložitev tožbe - socialni spor
Tožnica je podala prošnjo za BPP za dopolnitev oziroma popravo svoje tožbe zoper odločbo ZPIZ-a in ne za njeno vložitev. To pa, kot priznava tudi toženka, pomeni, da je bilo v izpodbijani odločbi napačno ugotovljeno, da tožnica v omenjeni zadevi ni vložila tožbe na Delovno in socialno sodišče, s čimer naj bi rok za vložitev te tožbe zamudila. Tožničina prošnja zato iz tega razloga ne more biti nerazumna.
ZDoh-2 člen 18, 18-6, 105. ZDavP-2 člen 89. ZUP člen 9.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - višji osebni prejemki - odpis terjatve - drugi dohodki - načelo zaslišanja stranke
Sklep o obnovi postopka je bil pravočasen, ob uvedbi obnove pa so bili nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog dovolj utemeljeno izkazani. Z odločbo o odmeri akontacije dohodnine od drugih dohodkov, izdano A. d.d., so bili namreč za tožnico naknadno ugotovljeni višji osebni prejemki od tistih, ki so bili upoštevani v prvotni odmerni odločbi, kar vpliva na odmero dohodnine.
razlastitev - pogoji za razlastitev - izguba gospodarskega pomena lastninske pravice na drugih nepremičninah - zemljiški dolg - ugasnitev zemljiškega dolga
Predpogoj za zaključek, da bi z razlastitvijo dela nepremičnin gospodarski pomen izgubila tudi lastninska pravica na preostalih nepremičninah, predstavlja ugotovitev, da je pred razlastitvijo gospodarski pomen za razlastitvenega zavezanca lastninska pravica na teh ostalih nepremičninah dejansko imela, oziroma da ga je imela v povezavi z gospodarskim pomenom lastninske pravice na nepremičninah, ki se razlaščajo, in da je gospodarski pomen lastninske pravice na ostalih nepremičninah zaradi razlastitve izgubljen. Navedeno hkrati pomeni, da je treba ocenjevati izgubo tistega in takšnega gospodarskega pomena lastninske pravice na ostalih nepremičninah, kakršnega so te nepremičnine pred razlastitvijo za zavezanca dejansko imele, ne pa potencialnega ali morebitnega gospodarskega pomena, kakršnega bi lahko imele, pa ga razlastitveni zavezanec pred razlastitvijo ni realiziral in razlastitev na njegovo realizacijo tudi ni vplivala.
Zemljiški dolg, ki je stvarna pravica, lahko ugasne tudi na podlagi 108. člena ZUreP-1. Pogoj za to je, da predlagatelj razlastitve to zahteva, v tem primeru pa mora upravni organ ugotoviti, ali je ugasnitev pravice nujno potrebna in sorazmerna z javno koristjo, ki se zasleduje z razlastitvijo.
dohodnina - odmera dohodnine - obvestilo o knjigovodskem stanju terjatev in obveznosti - načelo gotovosti in seznanjenosti - poseg v pridobljene pravice
Obvestilo o knjigovodskem stanju terjatev in obveznosti na določen dan ne pomeni odločitve davčnega organa o davčni obveznosti stranke, temveč le obvestilo o stanju, ki ga na določen dan izkazuje uradna evidenca davčnega organa. Obvestilo torej ni ovira za (kasnejšo) odmero davka in z njim, glede na pravno naravo obvestila, tudi ni poseženo v pridobljeno pravico.
ZDavP-2 člen 101, 101/1, 101/3. Pravilnik o izvrševanju Zakona o davčnem postopku člen 37, 38, 38/1.
odpis davčnega dolga - pogoji za odpis - odpis v izjemnih primerih - daljša bolezen davčnega zavezanca
Samo ugotovitev daljše bolezni oziroma poškodbe ne zadošča za odpis davčnega dolga, ampak je treba ugotoviti tudi, ali bi plačilo davčne obveznosti ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov (prvi odstavek 38. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku). Te dejanske okoliščine, ki vplivajo na odločitev o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem plačilu v izjemnih primerih, je prvostopenjski organ ugotovil pravilno in se na podlagi podatka, da mesečni prihodki tožnice in njenega sina znašajo 1.133,06 EUR, pravilno odločil, da kljub upoštevanju slabšega zdravstvenega stanja tožnice plačilo dolga ne bo ogrozilo njenega preživljanja ali preživljanja njene družine.
priznanje izobrazbe za namen zaposlovanja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nezmožnost udeležbe v postopku
Za odločitev v tej zadevi je bistveno, ali je bilo tožniku, ki je študij nedvomno začel v času veljavne akreditacije, omogočeno prehodno obdobje po izgubi akreditacije, v katerem je lahko zaključil svoj študij. Glede navedenega dejstva se v upravnem spisu nahajata dva po vsebini nasprotujoča si dopisa. Tožena stranka pa se ni opredelila do navedb iz prvega dopisa, ampak izpodbijana odločba temelji le na dejstvih iz drugega dopisa, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, kršena pa so bila tudi pravila postopka, saj tožniku pred izdajo odločbe ni bila dana možnost, da se izjavi o ugotovitvah oziroma pojasnilih ENIC-NARIC centra.
upravni spor - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
V predhodnem preizkusu tožbe je sodišče ugotovilo, da tožnik v tožbi ni izkazal pravnega interesa za njeno vložitev, saj ni izkazal možnosti, da bi se z vloženim upravnim sporom njegov položaj lahko izboljšal, zato je bilo potrebno tožbo zavreči.