odobritev pravnega posla - zahteva za odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge
V obravnavanem upravnem sporu je sporno vprašanje, ali je bila vloga za odobritev pravnega posla utemeljeno zavrnjena. Prvostopenjski organ je namreč vlogo oziroma pravni posel pridobitve lastninske pravice na kmetijskem zemljišču po priloženi pogodbi o ustanovitvi odkupne pravice in stvarnega bremena z dne 16. 6. 2011 zavrnil z izpodbijano odločbo (ki je bila izdana v času teka 30 dnevnega roka za sprejemanje ponudb), na podlagi 2. alinee tretjega odstavka 19. člena ZKZ, torej iz razloga, ker promet ni potekal po postopku in na način, določen s tem zakonom.
Ker je bilo o državljanstvu upravičenca ter nadomestnega upravičenca že pravnomočno odločeno, tožnica ugovorov, ki se nanašajo na ugotovitev državljanstva, ne more več uspešno uveljavljati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Določbo 24. člena ZBPP je po sodni praksi treba uporabljati restriktivno, vendar pa mora prosilec izpolniti pogoj, da zadeva ni očitno nerazumna, kar pomeni, da zahtevek ni v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Stranka, ki prosi za brezplačno pravno pomoč, ni dolžna navajati pravne podlage zahtevka. Organ za brezplačno pravno pomoč mora namreč sam poznati pravo ter sodno prakso, pomembno za presojo verjetnega izgleda za uspeh.
davek na motorna vozila - odmera davka na motorna vozila - davčna osnova - pridobitev motornega vozila iz druge države članice EU - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Davčni organ je pri ugotavljanju davčne osnove kot izhodišče uporabil orientacijske vrednosti motornih vozil iz katalogov za vrednotenje vozil, kar pa mora obrazložiti na način, da se odločitev lahko preizkusi oz. mora pojasniti, kako so te vrednosti vplivale na davčno osnovo. Tega davčni organ v konkretnem primeru ne pojasni, čeprav ugotavlja razlike v cenah med trgom v Sloveniji in Nemčiji. Čeprav je davčni organ v obrazložitvi navedel, da je upošteval tudi druge okoliščine konkretnega primera, pa temu ni tako, saj ni pojasnil katere okoliščine konkretnega primera so bile upoštevane, zato odločitve tudi v tem delu ni mogoče preizkusiti, nepopolno pa je ugotovljeno tudi dejansko stanje.
Tožnik tudi tožbi ni predložil dokazov, na podlagi katerih bi sodišče lahko ocenilo, da gre za posojilo in da bi obenem lahko iz njih razbralo, da bi bilo nakazilo lahko v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči neupoštevno v smislu ugotavljanja višine prejemkov in presoje v smislu preverjanja izpolnjevanja finančnih pogojev iz 13. člena ZBPP. Zgolj bančni izpisek, ki ga je tožbi priložil tožnik, ne zadošča.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - prehod terjatve do nasprotne stranke iz naslova stroškov postopka na Republiko Slovenijo - pobot - odškodnina za nepremoženjsko škodo - preživnina
S prehodom terjatve iz naslova stroškov postopka na Republiko Slovenijo je ta vstopila v razmerje do nasprotne stranke kot upnica. Toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ugotavlja, da medsebojni pobot stroškov glede na uspeh posamezne stranke v sodnem postopku ni dovoljen, kolikor je eni od strank odobrena BPP. Čim je tako, bi glede na določila 46. in 48. člena ZBPP toženka sporne sodne stroške iz pravdnega postopka morala terjati ne od tožnice, pač pa od tožničinih nasprotnih strank v pravdi.
Sodišče se strinja z mnenjem toženke, da se je po prej veljavnem 47. členu ZBPP izjema nanašala na preživnino ali odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi zmanjšanje življenjske aktivnosti, po zdaj veljavnem 48. členu ZBPP pa na primere pridobitve preživnine ali odškodnine za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje, za kar v obravnavanem primeru ni šlo. Pri tem pa sodišče opozarja na dikcijo 48. člena ZBPP, po katerem je upravičenec do BPP dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom zakona. Do izterjave stroškov oziroma povrnitve stroškov s strani nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP namreč v konkretnem primeru dejansko še ni prišlo.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - razumnost zadeve - zamuda roka za vložitev tožbe - socialni spor
Tožnica je podala prošnjo za BPP za dopolnitev oziroma popravo svoje tožbe zoper odločbo ZPIZ-a in ne za njeno vložitev. To pa, kot priznava tudi toženka, pomeni, da je bilo v izpodbijani odločbi napačno ugotovljeno, da tožnica v omenjeni zadevi ni vložila tožbe na Delovno in socialno sodišče, s čimer naj bi rok za vložitev te tožbe zamudila. Tožničina prošnja zato iz tega razloga ne more biti nerazumna.
evidentiranje parcelacije - pogoji za izvedbo parcelacije - urejena meja - soglasje lastnikov - izven nivojsko križanje železniških prog
Sporni primer se obravnava po specialnih zakonskih določbah ZUPUDPP, ki glede na prostorske ureditve javnega pomena (2. člen) štejejo kot takšne tudi področje železniške infrastrukture (druga alinea drugega odstavka 2. člena).
Glede na to, da postopkovne določbe 36., 37., 38. in 39. člena ZEN v teh postopkih državnega pomena ne veljajo in glede na določbo šestega odstavka 48. člena ZEN, ki določa, da soglasje lastnikov s tako izvedeno parcelacijo ni potrebno ter ob listinsko izkazanih vabljenjih tožnice ter pooblaščenca v upravnem postopku, sodišče ugotavlja, da je bil postopek izveden pravilno po veljavnih zakonskih določbah.
brezplačna pravna pomoč - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke - odškodninski zahtevek
Tožnik je predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani s pozivom z dne 28. 5. 2013 pozval, da o njegovi prošnji odloči v nadaljnjih sedmih dneh, sicer bo vložil tožbo in obenem zahteval odškodnino, s čimer je procesna predpostavka za vložitev tožbe zaradi molka organa izpolnjena.
V upravnem sporu sodišče lahko odloči tudi o tožnikovem zahtevku, da se mu povrne škoda, vendar v primeru, če samo odloča o stvari (prvi odstavek 67. člena ZUS-1) in ker procesne predpostavke za odločanje o odškodninskem zahtevku v upravnem sporu niso bile izpolnjene, je sodišče moralo v tem delu tožbo zavreči.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarna sredstva dolžnika - slabo premoženjsko stanje dolžnika - odpis dolga
Socialni položaj dolžnika je v davčnem izvršilnem postopku varovan z določbami 159. in 160. člena ZDavP-2, ki določajo denarne prejemke, ki so iz izvršbe izvzeti, in omejitve davčne izvršbe na dolžnikove denarne prejemke, ki jih mora pri opravi rubeža upoštevati izplačevalec tudi po izpodbijanem sklepu.
Tožnik v upravnem sporu ne more z uspehom uveljavljati odpisa davčnega dolga.
davek od premoženja - poslovni prostor - solastnik poslovnega prostora - nepravilna ugotovitev dejanskega stanja
Tožeča stranka utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Po pregledu vseh listin, ki se nahajajo v spisu, sodišče namreč ugotavlja, da je tožnik v davčni napovedi kot (so)lastnika poslovnega prostora, ki je predmet odmere, navedel tudi družbo A. d.o.o. Drugačno dejansko stanje davčni organ brez preveritve zemljiškoknjižnega stanja ugotavlja na podlagi izjave B.B., da poslovni prostor oddaja družbi. Zaradi napačne presoje izvedenega dokaza je tako ostalo v zadevi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
dohodnina - odmera dohodnine - obvestilo o knjigovodskem stanju terjatev in obveznosti - načelo gotovosti in seznanjenosti - poseg v pridobljene pravice
Obvestilo o knjigovodskem stanju terjatev in obveznosti na določen dan ne pomeni odločitve davčnega organa o davčni obveznosti stranke, temveč le obvestilo o stanju, ki ga na določen dan izkazuje uradna evidenca davčnega organa. Obvestilo torej ni ovira za (kasnejšo) odmero davka in z njim, glede na pravno naravo obvestila, tudi ni poseženo v pridobljeno pravico.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninski zahtevek - načelo proste presoje dokazov
Tožena stranka je v skladu z določbo 8. člena ZUP v povezavi z določbo 10. člena ZUP, pred odločitvijo presodila vsa predložena dokazila, kot je Poročilo o prometni nesreči ter izjavo voznika, ter ugotovila, da uradna listina o prometni nezgodi ne potrjuje tožnikove udeležbe v tej nezgodi, niti posledic oziroma udeležbe v prometni nesreči ni mogoče razbrati iz priloženih zdravniških potrdil, pridobljenih v postopku zdravljenja očesa. Ker je tožena stranka ocenila vse zbrane podatke ter to presojo subsumirala pod zakonske določbe (OZ) ter na podlagi tega ugotovila, da za izplačilo odškodnine niso izpolnjene temeljne predpostavke odškodninske odgovornosti, je glede verjetnosti obstoja posameznih predpostavk odškodninske odgovornosti utemeljeno sprejela drugačen zaključek, kot ga zatrjuje tožnik v tožbi.
ZDavP-2 člen 101, 101/1, 101/3. Pravilnik o izvrševanju Zakona o davčnem postopku člen 37, 38, 38/1.
odpis davčnega dolga - pogoji za odpis - odpis v izjemnih primerih - daljša bolezen davčnega zavezanca
Samo ugotovitev daljše bolezni oziroma poškodbe ne zadošča za odpis davčnega dolga, ampak je treba ugotoviti tudi, ali bi plačilo davčne obveznosti ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov (prvi odstavek 38. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku). Te dejanske okoliščine, ki vplivajo na odločitev o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem plačilu v izjemnih primerih, je prvostopenjski organ ugotovil pravilno in se na podlagi podatka, da mesečni prihodki tožnice in njenega sina znašajo 1.133,06 EUR, pravilno odločil, da kljub upoštevanju slabšega zdravstvenega stanja tožnice plačilo dolga ne bo ogrozilo njenega preživljanja ali preživljanja njene družine.
ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 27. ZUJF člen 152, 152/3.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - razpolaganje s premoženjem
Sodišče pritrjuje ugotovitvi tožene stranke, da tožnik (in njegova družina) razpolaga s premoženjem, ki izključuje njegovo pravico do BPP. Njegovo premoženje in premoženje njegove družine namreč presega znesek 13.780,00 EUR, opredeljen v določbi 27. člena ZSVarPre v povezavi s tretji odstavkom 152. člena ZUJF.
Drugostopni organ je odločil o javni koristi in uvedbi postopka razlastitve za celotno nepremičnino, ki sicer meri 4542 m2, zaradi zahtev razlastitvenih zavezancev – strank z interesom, in s tem kršil 213. člen ZUP, saj je odločil mimo predmeta postopka in prekoračil zahtevek tožnice. V izreku se namreč odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank, predmet postopka pa je glede na predlog razlastitev nepremičnine v izmeri 702 m2.
Zgolj prostorski akt ne more prejudicirati obstoja javne koristi, ne glede na to, da se celotna parcela nahaja v območju Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Športno rekreacijskega parka Stožice.
Kot je opozorila tožnica v tožbi, mora organ o zahtevi zavezancev v zvezi z uporabo 99. člena ZUreP-1 odločiti šele z odločbo o razlastitvi in torej šele v tej fazi postopka presoditi, ali so za uporabo te določbe podani razlogi ali ne, in ne že v fazi postopka, ki je presojana v tem upravnem sporu, zaradi česar je bilo upoštevanje tovrstnih navedb zavezancev, ki so očitno tudi vplivale na odločitev, napačno oziroma vsaj preuranjeno.
ZUP člen 248, 248/2, 248/3. Uredba o izvedbi kmetijske politike za leto 1020 člen 9. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 – 2013 v letih 2010-2013 člen 24.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - uveljavljanje plačilnih pravic - znižanje plačila - obrazložitev odločbe
Pravilna je ugotovitev prvostopenjskega organa o trikratni kršitvi obtežbe na tožnikovem KMG-ju in posledično znižanje zneska zahtevkov KOP za leto 2010 za 100% na podlagi določbe 24. člena Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013. Obrazložitev prvostopne odločbe je sicer pomanjkljiva tako glede navedb o dejanskih ugotovitvah postopka in dokazih, relevantnih za odločitev, kot glede navedbe določb predpisov, na katere se opira odločba. Vendar pa je drugostopni organ v pritožbeni odločbi navedene pomanjkljivosti odpravil v skladu z določbo drugega in tretjega odstavka 248. člena ZUP.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - pogoji za zavarovanje davčne obveznosti
Davčni organ po 111. členu ZDavP-2 lahko zahteva zavarovanje še pred nastankom davčne obveznosti oziroma pred pridobitvijo izvršilnega naslova, torej še pred izdajo odmerne odločbe, kot je to storil v predmetni zadevi. Dovolj je namreč verjetnost, da bo davčna obveznost nastala in njena (verjetna) višina, kar pa je bilo v konkretnem primeru nedvomno podano.