upravna stvar - odločanje o isti stvari - pritožba - rok za vložitev pritožbe
Upravni organ je pravilno uporabil določbo 246. člena ZUP, saj je v postopku ugotovil obstoj pogoja za zavrženje tožnikove vloge, t.j. da je v isti upravni zadevi že bilo pravnomočno odločeno, tožnikova pritožba pa je tudi prepozna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski član prosilca - zakonec prosilca
Tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pomoči ter v tožbi ne zatrjuje, da ne živi več v življenjski skupnosti z ženo, prav tako ne zatrjuje, da je razvezan. Zato na odločitev ne more imeti vpliva okoliščina, da ima po podatkih iz javnih evidenc tožnik drugo prebivališče kot njegova žena.
URS člen 153, 153/3. ZUN člen 50, 51. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Gornja Radgona člen 13, 13/3.
poseg v prostor - lokacijsko dovoljenje - pogoji za izdajo lokacijskega dovoljenja - soglasje občine - neskladnost občinskega predpisa z zakonom
ZUN med pogoji za izdajo lokacijskega dovoljenja soglasja občine za poseg na območju kmetijskih zemljišč ni določil. Tega ni določal niti kakšen drug relevanten predpis. Če pogoj ni predviden v zakonu, tudi ni podlage za določitev takšnega pogoja v podzakonskem aktu.
priznanje izobrazbe za namen zaposlovanja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nezmožnost udeležbe v postopku
Za odločitev v tej zadevi je bistveno, ali je bilo tožniku, ki je študij nedvomno začel v času veljavne akreditacije, omogočeno prehodno obdobje po izgubi akreditacije, v katerem je lahko zaključil svoj študij. Glede navedenega dejstva se v upravnem spisu nahajata dva po vsebini nasprotujoča si dopisa. Tožena stranka pa se ni opredelila do navedb iz prvega dopisa, ampak izpodbijana odločba temelji le na dejstvih iz drugega dopisa, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, kršena pa so bila tudi pravila postopka, saj tožniku pred izdajo odločbe ni bila dana možnost, da se izjavi o ugotovitvah oziroma pojasnilih ENIC-NARIC centra.
Drugostopni organ je odločil o javni koristi in uvedbi postopka razlastitve za celotno nepremičnino, ki sicer meri 4542 m2, zaradi zahtev razlastitvenih zavezancev – strank z interesom, in s tem kršil 213. člen ZUP, saj je odločil mimo predmeta postopka in prekoračil zahtevek tožnice. V izreku se namreč odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank, predmet postopka pa je glede na predlog razlastitev nepremičnine v izmeri 702 m2.
Zgolj prostorski akt ne more prejudicirati obstoja javne koristi, ne glede na to, da se celotna parcela nahaja v območju Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Športno rekreacijskega parka Stožice.
Kot je opozorila tožnica v tožbi, mora organ o zahtevi zavezancev v zvezi z uporabo 99. člena ZUreP-1 odločiti šele z odločbo o razlastitvi in torej šele v tej fazi postopka presoditi, ali so za uporabo te določbe podani razlogi ali ne, in ne že v fazi postopka, ki je presojana v tem upravnem sporu, zaradi česar je bilo upoštevanje tovrstnih navedb zavezancev, ki so očitno tudi vplivale na odločitev, napačno oziroma vsaj preuranjeno.
neposredna plačila v kmetijstvu - izplačilo sredstev - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - zavrnitev zahtevka
Ker je bila odločba prvostopnega davčnega organa z dne 7. 12. 2011, na čigar ugotovitvah v celoti temelji izpodbijana odločba, odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek prvostopnemu davčnemu organu, to pomeni, da je odpadla dejanska podlaga za izdajo izpodbijane odločbe in jo je že iz tega razloga treba odpraviti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pomen zadeve za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj
Z odpovedjo najemne pogodbe in izselitvijo iz stanovanja, v katerem prebiva, bi se tožnica znašla v življenjski stiski. Tožena stranka pa v izpodbijani odločbi presoje tožničinega socialnega položaja in zdravstvenega stanja ni opravila. Izpodbijana odločitev je bila tako sprejela na podlagi pomanjkljive presoje vseh relevantnih razlogov, ki so vplivali na izpolnjevanje najemne pogodbe, zlasti tožničinega zdravstvenega stanja.
brezplačna pravna pomoč - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke - odškodninski zahtevek
Tožnik je predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani s pozivom z dne 28. 5. 2013 pozval, da o njegovi prošnji odloči v nadaljnjih sedmih dneh, sicer bo vložil tožbo in obenem zahteval odškodnino, s čimer je procesna predpostavka za vložitev tožbe zaradi molka organa izpolnjena.
V upravnem sporu sodišče lahko odloči tudi o tožnikovem zahtevku, da se mu povrne škoda, vendar v primeru, če samo odloča o stvari (prvi odstavek 67. člena ZUS-1) in ker procesne predpostavke za odločanje o odškodninskem zahtevku v upravnem sporu niso bile izpolnjene, je sodišče moralo v tem delu tožbo zavreči.
ZKme-1 člen 165. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 člen 17.
neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpis - zgodnje upokojevanje kmetov - transformacija zemljiško katastrskih parcel za namen zgodnjega upokojevanja
Elaborati transformacije zemljiško katastrskih parcel za namen zgodnjega upokojevanja kmetov so bili izdelani v skladu z naprej predpisanimi pravili in metodami. Kljub temu da se v postopku pojavljajo malenkostne različne velikosti izmer je treba v primeru, ko tožnik uveljavlja določene ugodnosti, ki izhajajo iz kmetijske politike, za katere pa so natančno in taksativno določeni pogoji, izhajati iz tega, da morajo biti vsi pogoji izpolnjeni, da lahko prosilec pridobi določeno ugodnost. Nenazadnje je treba upoštevati tudi načelo enakega obravnavanja prosilcev, zato je pomembno, da so pravila in metode glede transformacije zemljiško katastrskih parcel določene vnaprej in veljajo enako za vse.
DDV - dodatna odmera DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nepravilna uporaba materialnega prava - nabava odpadnega materiala
V konkretni zadevi niso pojasnjene objektivne okoliščine, ki naj bi v obravnavani zadevi dokazovale, da je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezane z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi, razlogi, ki pa se nanj sklicuje prvostopenjski organ in tožena stranka pa niso zadostni glede na novejšo sodno prakso SEU. Pri presoji tožnikovega subjektivnega elementa se kot relevantne okoliščine ne morejo upoštevati tudi nezakonitosti, ki so na strani izdajateljev računov. Ostalih objektivnih okoliščin na strani tožnika pa davčni organ ni raziskal v zadostni meri in na način, da bi iz njih sodišče lahko celovito presodilo, ali so izpolnjeni vsi pogoji za (ne)priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV.
dohodnina - odmera dohodnine - vzdrževani družinski član - olajšava za vzdrževanega družinskega člana - uveljavljanje olajšave
Davčni zavezanec lahko uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane s posebno vlogo, vloženo na podlagi drugega odstavka 270. člena ZDavP-2, ali v ugovoru zoper informativni izračun, če bodisi ni vložil posebne vloge na podlagi drugega odstavka 270. člena ZDavP-2 ali pa je želel, da se posebna olajšava za vzdrževane družinske člane uveljavlja drugače, kot je to navedel v vlogi.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - prehod terjatve do nasprotne stranke iz naslova stroškov postopka na Republiko Slovenijo - pobot - odškodnina za nepremoženjsko škodo - preživnina
S prehodom terjatve iz naslova stroškov postopka na Republiko Slovenijo je ta vstopila v razmerje do nasprotne stranke kot upnica. Toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ugotavlja, da medsebojni pobot stroškov glede na uspeh posamezne stranke v sodnem postopku ni dovoljen, kolikor je eni od strank odobrena BPP. Čim je tako, bi glede na določila 46. in 48. člena ZBPP toženka sporne sodne stroške iz pravdnega postopka morala terjati ne od tožnice, pač pa od tožničinih nasprotnih strank v pravdi.
Sodišče se strinja z mnenjem toženke, da se je po prej veljavnem 47. členu ZBPP izjema nanašala na preživnino ali odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi zmanjšanje življenjske aktivnosti, po zdaj veljavnem 48. členu ZBPP pa na primere pridobitve preživnine ali odškodnine za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje, za kar v obravnavanem primeru ni šlo. Pri tem pa sodišče opozarja na dikcijo 48. člena ZBPP, po katerem je upravičenec do BPP dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom zakona. Do izterjave stroškov oziroma povrnitve stroškov s strani nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP namreč v konkretnem primeru dejansko še ni prišlo.
odpis davčnega dolga - akontacija davka - akontacija dohodnine od dohodka iz kmetijstva
Na podlagi petega odstavka 101. člena ZDavP-2 davčni organ ne more odobriti odpisa, delnega odpisa, odloga ali obročnega plačevanja davka v skladu s tem členom za akontacije davka, če ni s tem zakonom drugače določeno. Ko gre za akontacijo dohodnine od dohodka iz kmetijstva, zakon izjeme od navedene določbe ne določa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku
Nosilni razlog za zavrnitev prošnje za BPP je presoja teže in vrste očitanega kaznivega dejanja v zvezi z že predlaganimi dokazi, ki naj bi se v konkretnem kazenskem postopku izvedli, ter ocena tožnikove sposobnosti zagovarjati se tudi brez zagovornika. Tožniku je tožena stranka pravilno pojasnila, da mu pošten postopek (ob upoštevanju dejstva, da zaradi očitanega kaznivega dejanja ZKP ne zagotavlja obligatorne obrambe) zagotavljajo že načela kazenskega postopka, kot na primer načelo iskanja materialne resnice, ter druga načela, ki v kazenskem postopku sodišče zavezujejo k spoštovanju obdolženčevih z ustavo zagotovljenih pravic.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - razumnost zadeve - zamuda roka za vložitev tožbe - socialni spor
Tožnica je podala prošnjo za BPP za dopolnitev oziroma popravo svoje tožbe zoper odločbo ZPIZ-a in ne za njeno vložitev. To pa, kot priznava tudi toženka, pomeni, da je bilo v izpodbijani odločbi napačno ugotovljeno, da tožnica v omenjeni zadevi ni vložila tožbe na Delovno in socialno sodišče, s čimer naj bi rok za vložitev te tožbe zamudila. Tožničina prošnja zato iz tega razloga ne more biti nerazumna.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZSPJS člen 5, 5/1. ZDR člen 127.
državni pravobranilec - plača državnega pravobranilca - znižanje plače državnega pravobranilca - stvarna pristojnost - delovni spor -
Ob upoštevanju določb ZSPJS in ZDR je med predmete spora v zvezi s pravicami iz delovnega razmerja, upoštevaje tudi sistematiko ZDR, treba šteti plačo kot celoto, torej vse njene sestavine (tako osnovno plačo, kot tudi dodatke in delovno uspešnost) ter njeno višino, na kar pa vpliva tudi uvrstitev v plačni razred. Za presojo zakonitosti takšne odločitve pa je tožnici zagotovljeno sodno varstvo pred krajevno pristojnim Delovnim sodiščem v Celju.
odobritev pravnega posla - zahteva za odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge
V obravnavanem upravnem sporu je sporno vprašanje, ali je bila vloga za odobritev pravnega posla utemeljeno zavrnjena. Prvostopenjski organ je namreč vlogo oziroma pravni posel pridobitve lastninske pravice na kmetijskem zemljišču po priloženi pogodbi o ustanovitvi odkupne pravice in stvarnega bremena z dne 16. 6. 2011 zavrnil z izpodbijano odločbo (ki je bila izdana v času teka 30 dnevnega roka za sprejemanje ponudb), na podlagi 2. alinee tretjega odstavka 19. člena ZKZ, torej iz razloga, ker promet ni potekal po postopku in na način, določen s tem zakonom.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - enostavni objekt - nelegalna gradnja - izrek odločbe - določljivost izreka
Obveznost, ki je naložena z izpodbijano odločbo, je določljiva. V njej je namreč natančno opisana nelegalna gradnja, iz odločbe pa tudi jasno izhaja, da bo vzpostavitev prejšnjega stanja dosežena z njeno odstranitvijo.