upravni postopek - žalitev upravnega organa - denarna kazen
Tudi po presoji sodišča so tožnikove navedbe v vlogi: "Za maloumno notorično lažnive aparatčike RS MOP IRSOP vi kar lažite vi kar lažite.... A.A., ma vas rad..." s podpisom "Želim vam uspešen dan A.A.", hudo žaljive in nedostojne. Zato soglaša s presojo obeh organov, da je upravni organ prve stopnje, na katerega se vloga nanaša, tožniku za žalitve utemeljeno izrekel denarno kazen v višini, ki ne presega višine določene z zakonom.
gradbeno dovoljenje - status stranke v postopku - stranski udeleženec - občina - pravni interes
Zahtevo iz četrtega odstavka 62. člena ZGO-1 je neglede na poimenovanje (da je občina stranka) mogoče obravnavati le kot zahtevo občine, da se jo v postopek vključi kot stransko udeleženko, to je zaradi varstva njenega pravnega interesa glede na dejstvo, da gre za gradnjo na njenem območju.
inšpekcijski postopek - obnova inšpekcijskega postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi - izvedensko mnenje
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki pod natančno predpisanimi pogoji omogoča poseg v dokončno oziroma pravnomočno upravno odločbo. Instituta dokončnosti oziroma pravnomočnosti pa že sama po sebi pomenita odstop od nekaterih temeljnih načel upravnega postopka (npr. materialne resnice in varstva koristi strank) zaradi pravne varnosti, pogoje za dovolitev pa je zato treba razlagati ozko.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izplačana preživnina
Organ za BPP je podrobno pojasnil, katere tožnikove prihodke je upošteval (trimesečno pokojnino v znesku 1.755,78 EUR in veteranski dodatek v znesku 49,71 EUR mesečno), in na podlagi tega ugotovil, da je njegov skupni dohodek znašal 1.904,91 EUR, od tega zneska je v skladu s ZSVarPre odštel izplačane tri mesečne preživnine v skupni višini 300,00 EUR.
ZGO-1 člen 152. Uredba o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila člen 7.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - višina nadomestila - kriteriji za določitev višine nadomestila - kmetijska zemljišča
V postopku odmere nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora se ugotavlja le, v katero izmed obeh območij kmetijskih zemljišč je zemljišče uvrščeno z občinskim prostorskim aktom.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - pred 31. 12. 1967 zgrajen objekt - sprememba velikosti objekta
Sodišče ne vidi razlogov, da organ na podlagi izmere objekta na posnetku in ob upoštevanju približnega merila, v katerem je narejen, ne bi ocenil njegove velikosti. Iz obeh odločb namreč izhaja, da gre za približno velikost, ki pa se od današnje razlikuje do te mere, da ni mogoče reči, da je objekt v tem pogledu nespremenjen. Na tej podlagi je drugostopenjski organ pritrdil razlogom prvostopenjske odločbe, iz česar smiselno izhaja tudi stališče, da nadaljnje ugotavljanje tega dejstva z izvedencem ni potrebno. Po mnenju sodišča tožnik navedenega ne more izpodbiti s pavšalnim zatrjevanjem, pri čemer se sklicuje na mnenje neimenovanih geodetov (dokazov o tem ne prilaga), da naj bi bil objekt na posnetku iz leta 1968 velik najmanj 5 m x 5 m. Celo če bi izvedenec omenjeno velikost dejansko ugotovil (katere druge aero posnetke in arhivsko gradivo naj bi še ocenil, tožnik ne konkretizira), to ni velikost današnjega gospodarskega poslopja okoli 6 m x 6 m, ki je bila ugotovljena na ogledu in med strankama ni sporna, pri čemer tožnik celo priznava, da velikosti objekta s posnetka niti ni mogoče natančno ugotoviti.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - oporni zid - vsebina gradbenega dovoljenja - tožbena novota
Tožnik v upravnem postopku ni navajal, da bi gradbeno dovoljenje z dne 9. 3. 2001 obsegalo tudi gradnjo spornega opornega zidu, pač pa je zgolj navajal, da gradnja dovozne poti brez gradnje opornega zidu ne bi bila mogoča, zato gre pri navedenemu tožbenemu razlogu za nedovoljeno tožbeno novoto.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - pravni interes - prometna ureditev - dostop do parcele - pravica graditi
Poseg v tožničin pravni položaj bi utegnile pomeniti navedbe, da bo nameravana gradnja potekala tudi na zemljišču v njeni lasti in da ji bo z njo onemogočen dostop do tega zemljišča. Vendar pa tožnica prve od teh navedb v ničemer ne konkretizira oziroma natančneje ne obrazloži, zato je sodišče ni moglo preizkusiti. Tako iz izreka izpodbijane odločbe kot iz upravnih spisov namreč ne izhaja, da bi bila obravnavana gradnja na zemljišču, ki ga navaja tožnica, dovoljena z izrekom gradbenega dovoljenja ali predvidena s projektno dokumentacijo, ki je priložena upravnim spisom. Svojo trditev o onemogočenem dostopu na navedeno parcelo tožnica sicer konkretizira v večji meri, saj se sklicuje na lokacijo prometnega otoka in prehod dvopasovne v štiripasovno cesto, vendar pa z ničemer ne utemelji, kako naj bi te okoliščine vplivale na možnost dostopa do njene nepremičnine.
Sodišče se strinja z izpodbijano odločitvijo, vendar ne zato, ker določanje deležev prevzemanja ne bi pomenilo odločanja o tožnikovi obveznosti, v kolikšnem obsegu je dolžan prevzemati odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, pri izvajalcu javne službe, ampak zato, ker Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo za določanje teh deležev kot obveznosti, o čemer ministrstvo seznanja naslovnike z objavo na spletni strani, nima podlage v zakonu.
ZGO-1 člen 218, 218/1. ZSZ (1984) člen 58, 58/2, 60, 60/2, 61.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila - komunalna opremljenost zemljišča - sekundarno vodovodno omrežje - zasebni vodovod - uvrstitev v cono opremljenosti zemljišč
Dejstvo, da sekundarno vodovodno omrežje še ni bilo predano v upravljanje izvajalcu javne službe, ne more biti pravno odločilno. Tožnica namreč ne trdi, da bi imela vodno dovoljenje za oskrbo s pitno vodo ali koncesijo za rabo vode. To pomeni, da izvajalec javne službe tudi tem zemljiščem zagotavlja oskrbo vode kljub temu, da mu zgrajeno sekundarno omrežje ni bilo predano v upravljanje.
Stališče prvostopenjskega organa, da manjša ali večja oddaljenost posameznih zemljišč od komunalnih objektov ni merilo, od katerega bi bila odvisna uvrstitev zemljišča v posamezno cono in s tem višina nadomestila, drži le znotraj območja, ki zagotavlja priključevanje zemljišč na komunalno opremo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - subsidirani pregon - zasebna tožba
V obravnavanem primeru je višja državna tožilka pisanja tožnice z dne 15. 4. 2013, 8. 5. 2013 in 18. 6. 2013, ki jih je štela kot kazenske ovadbe, zavrgla, ker gre za kazniva dejanja, ki se ne preganjajo po uradni dolžnosti. Glede na 53. člen ZKP bi lahko tožnica po prejemu sklepa višje državne tožilke sama nadaljevala kazenski pregon zoper imenovana storilca in bi se kazenske ovadbe, če so bile pravočasno vložene, štele za pravočasno vložene zasebne tožbe.
Pri gradnji nastale spremembe, ki se nanašajo na lokacijske podatke, pomenijo tudi spremembo lokacijskih pogojev. To pa pomeni, da v primeru, ko pride pri gradnji do spremembe pogojev iz gradbenega dovoljenja, ki se nanašajo na omenjene okoliščine, ni mogoče govoriti, da gre za gradnjo v skladu s pogoji gradbenega dovoljenja. Že to pa zadostuje za odločitev, kakršno je upravni organ sprejel v izpodbijani odločbi. Zato je pravilno stališče izpodbijane odločbe, da namembnost objektov, sprememba etažnosti in tlorisne zasnove, sprememba oblikovanja in lege ter velikosti posameznih elementov zunanje ureditve (zidov) pomenijo lokacijske pogoje, tako da njihova sprememba zahteva (najmanj) spremembo gradbenega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - sodne počitnice - nujna zadeva - zavrženje tožbe
Skladno s tretjim odstavkom 83. člena ZS sicer procesni roki v času sodnih počitnic od 15. julija do 15. avgusta ne tečejo, razen v zadevah, ki so kot nujne zadeve opredeljene v drugem odstavku tega člena. Med nujne zadeve se skladno z 9. točko drugega odstavka 83. člena ZS štejejo tudi tiste zadeve, za katere tako določa zakon. Za zadeve brezplačne pravne pomoči, kamor sodi tudi obravnavana, je tako določeno v četrtem odstavku 34. člena Zakon o brezplačni pravni pomoči, po katerem se zadeve v upravnem sporu po tem zakonu obravnavajo kot nujne.
ZBPP člen 37, 37/1, 37/1-1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
brezplačna pravna pomoč - ista upravna zadeva - zavrženje prošnje
Tožena stranka je določno razlogovala, da je bilo o isti zadevi, v kateri tožnik prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, že odločeno in je bila izdana zavrnilna odločba. Pravilno je tudi pojasnjeno, da tožnik v obravnavani zadevi ni zatrjeval drugačnega dejanskega stanja (in tega tudi ne zatrjuje v tožbi) v smeri, da bi bil vsebinski kriterij izpolnjen. Pravilna je tudi odločitev, da se ni spremenila pravna podlaga zahtevka, saj gre v obeh primerih za postopek dodelitve brezplačne pravne pomoči po določbah ZBPP. Zgolj tožnikovo splošno sklicevanje na to, da vpogled v kazenski vpisnik pri Okrajnem sodišču v Ljubljani ne pomeni zadostne ugotovitve dejanskega stanja, za drugačno odločitev, kot jo je že podala tožena stranka, ne zadostuje.
ZGO-1 člen 3, 3a, 152. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 4, 4/2, 4/2-1, 6, 12.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - pravica graditi - območje Natura 2000
Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da ne gre za enostavni objekt, za katerega ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, ker tožnik ni izkazal pravice graditi na predmetnem zemljišču in ker nista izpolnjena pogoja, ki ju določa Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost, in sicer da so objekti za lastne potrebe lahko zgrajeni le na zemljiških parcelah, ki pripadajo stavbi, h kateri se gradijo in da je potrebno za gradnjo enostavnega objekta na varovalnem pasu na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovano, pred začetkom gradnje pridobiti soglasje pristojnega organa. Ker iz navedenih razlogov tudi po presoji sodišča ne gre za enostavni objekt, za katerega ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, gre za nelegalno gradnjo.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - sodne počitnice
ZBPP v četrtem odstavku 34. člena določa, da se zadeve v upravnem sporu po tem zakonu obravnavajo kot nujne. Zaradi tega bi moral tožnik ne glede na sodne počitnice tožbo vložiti v zakonsko predpisanem roku.
mednarodna zaščita - združitev družine - priznan status begunca - nekonsistentnost izjav - dokazovanje sorodstvenih vezi - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev pravil upravnega postopka
Pred izdajo odločbe tožena stranka tožnika ni seznanila z vsemi okoliščinami, zaradi katerih je njegovo prošnjo zavrnila in mu dala možnost, da se do teh okoliščin opredeli, torej da se opredeli do tega, zakaj na rojstnih listih otrok ni njegovega imena, zakaj najprej ni povedal o otrocih in glede ostalih relevantnih okoliščin v tem postopku.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - posredovanje nepopolnih podatkov - zavrženje vloge
Prošnja za BPP mora vsebovati vse elemente, ki jih določa 32. člen ZBPP, če le teh ne vsebuje, mora organ za BPP postopati po določilih ZUP in od vlagatelja zahtevati, da vlogo v postavljenem roku dopolni ali popravi, saj je dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dodelitev BPP na strani prosilca.
Tožnica ni predložila pisne izjave o premoženjskem stanju, ki jo prosilec poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo na obrazcu, ki je sestavni del prošnje za dodelitev BPP in je predpisana s Pravilnikom o obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Organ pridobi za ugotavljanje premoženjskega stanja prosilca potrebne podatke iz uradnih evidenc po uradni dolžnosti, vendar pa je po izrecni določbi 1. odstavka 20. člena ZBPP podlaga za ugotavljanje tega stanja šele pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo podana pisna izjava prosilca o premoženjskem stanju.