odprava odločbe po nadzorstveni pravici - davčna oprostitev - invalidsko podjetje - vezanost upravnega organa na odločitev sodišča
Nevezanost na odločitev sodišča ne velja, če upravni organ na podlagi sodne odločbe ponovno odloča v isti zadevi. Drugostopenjski organ ni ravnal po napotkih sodišča in da je s tem kršil zakonske določbe (64. člen ZUS-1).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - stalno prebivališče
Organ za BPP je na podatek iz evidence (Centralnega registra prebivalstva) vezan. Tožnik v relevantnem času ni imel stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji in zato glede na določbo 1. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP ne more biti upravičenec do brezplačne pravne pomoči.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - davčni dolg - samostojni podjetnik posameznik
Neporavnani davki in prispevki tujca, ki v RS opravlja dejavnost samostojnega podjetnika posameznika, pomenijo nepodrejanje pravnemu redu RS in predstavljajo razlog za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu RS.
DDV - vračilo DDV - nadomestni račun - vračilo vstopnega DDV - davčni zavezanec, ki nima sedeža v RS
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi nadomestnega računa. Tožnik, ki je davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, je uveljavljal pravico do odbitka vstopnega DDV od navedenega računa na podlagi 74. člena ZDDV-1. Po zaključku obeh davčnih organov navedeni račun ne vsebuje podatkov, ki jih zahteva 82. člen ZDDV-1, zaradi česar tožnik nima pravice odbitka vstopnega DDV od omenjenega računa.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - rok za obnovo - zapisnik o inšpekcijskem nadzoru - odmera davka v posebnih primerih - prijava premoženja - dokazovanje izvora premoženja - cenitev - ocena davčne osnove - verjetna davčna osnova - znižanje z oceno določene davčne osnove - dokazovanje - pravno mnenje
K prijavi premoženja lahko davčni organ pozove zavezanca tudi, če ugotovi nesorazmerje med njegovimi napovedanimi dohodki in premoženjem oziroma sredstvi, s katerimi razpolaga. Za premoženje, ki ga fizična oseba v prijavi premoženja ne navede, se šteje, da je pridobljeno v obdobju od zadnje prijave premoženja, če fizična oseba ne dokaže drugače. Pri dokazovanju izvora premoženja oziroma denarja v časovnem pogledu zakon zavezanca ne omejuje.
Cenitev iz drugega odstavka 68. člena ZDavP-2 je mogoče uporabiti tako v primeru odmere dohodnine po 2. alineji prvega odstavka 68. člena ZDavP-2, kot v primeru specialne določbe iz petega odstavka 68. člena ZDavP-2.
Postopek ocene davčne osnove pomeni odstop od temeljnega načela materialne resnice. Z oceno ugotovljena davčna osnova ni in ne more biti točna davčna osnova, temveč njen približek. Verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova pa se zniža le, če zavezanec dokaže, da je nižja. Zakon namreč ne določa, da lahko zavezanec verjetno dokaže, da je nižja.
Če se pri davčnem inšpekcijskem nadzoru ugotovijo dejstva in dokazi, ki so pomembni za obdavčenje na podlagi obnove postopka oziroma v drugih postopkih, se ta dejstva posredujejo davčnemu organu. Šteje se, da je davčni organ izvedel za nova dejstva na dan sestave zapisnika o inšpekcijskem nadzoru. Šele z izdajo zapisnika se relevantne ugotovitve povežejo v celoto, ki omogoča nadaljnje ukrepanje.
ZDDPO-2 člen 12. SRS standard 1.55. MRS standard 36.12.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - naložbena nepremičnina - odhodek iz naslova slabitve naložbene nepremičnine
Sodišče je v tej zadevi obravnavalo (davčno) priznavanje odhodkov v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb iz naslova slabitve naložbene nepremičnine v letu 2007.
ZDoh-2 člen 16, 16/9, 18, 18-6, 105, 108, 108/2, 133. ZDavP-2 člen 89. ZUP člen 9.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka odmere dohodnine - odpis terjatve - drug dohodek - načelo zaslišanja stranke
Ne drži trditev, da tožnik ni imel možnosti, da se izreče o ugotovitvah, zbranih pri inšpekcijskem pregledu in še manj trditev, da se drugostopenjski organ o pritožbenih očitkih v tej zvezi ni izrekel.
Zatrjevana nedokončanost stanovanja ob njegovem nakupu oziroma prevzemu ni v zadostni meri izkazana in je zato zaključek, da je bilo prodano oziroma kupljeno stanovanje, ki je bilo že primerno za prebivanje, zakonit in pravilen.
ukrep medobčinskega inšpektorja - žalitev uradne osebe - denarna kazen
V obravnavanem primeru je prvostopenjski organ obravnaval situacijo iz tretjega odstavka 111. člena ZUP kot prekršek po ZP-1 in pri tem upošteval materialnopravne in procesne določbe ZP-1, kar pa v obravnavanem primeru ni pravilno. Ne gre namreč za prekršek v smislu ZP-1, ampak za inštitut denarne kazni po tretjem odstavku 111. člena ZUP, ki jo lahko izreče organ oz. uradna oseba organa ob izpolnjevanju pogojev, da gre za žalitev organa, uradne osebe, nasprotne stranke ali drugega udeleženca v postopku, kar pa je treba tudi ustrezno obrazložiti v skladu s pravili ZUP. Slednje pomeni, da mora odločba vsebovati obvezne sestavine, ki jih predpisuje ZUP. Izpodbijani sklep pa sloni na določbah ZP-1 in so zato bistveno kršena pravila upravnega postopka.
evidentiranje urejene meje in parcelacije - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - možnost udeležbe v postopku
Elaborat ureditve meje in parcelacije ter zbirka listin zemljiškega katastra nista dokaza, ki ju že v postopku za evidentiranje urejene meje in parcelacije ne bi bilo mogoče uporabiti tako, da bi se ugotovilo, ali so v elaboratu (pravilno) navedeni podatki, ki so bili uporabljeni za ugotovitev poteka meje po podatkih zemljiškega katastra ter ali so bili pri tem uporabljeni pravilno, torej upoštevaje zanesljivost in natančnost katastrskih podatkov ter skladnost med vpisanimi podatki in podatki v zbirki listin. Ocene drugostopenjskega organa, da obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP ni podan je zato pravilna.
Drugostopenjski organ je pravilno presodil, da obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena ZUP ni podan, ker so stranke v postopku za izdajo odločbe sodelovale, in ker ni šlo za primer, ki ga kot razlog za obnovo postopka določa zakon, in sicer da bi osebam ne bila dana možnost udeležbe, pa bi jim morala biti.
ZPP člen 77, 78, 78/1, 79, 79/3, 80, 81, 81/2, 81/5. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZZZDR člen 192, 192/1, 200, 200/1.
delni odvzem poslovne sposobnosti - vročitev izpodbijanega upravnega akta skrbniku - vložitev tožbe v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnik je tožbo vložil sam, za kar pa, glede na delno odvzeto poslovno sposobnost, ni procesno sposoben. Sodišče je v nadaljevanju ugotavljalo, ali bi bilo treba od tožnikovega skrbnika zahtevati ustrezno ukrepanje v smislu drugega odstavka 81. člena ZPP, to je odobritev tožbe. Določbe ZPP se v upravnem sporu uporabljajo primerno, v skladu z značilnostmi upravnega spora. Ena od značilnosti rednega upravnega spora je, da sodišče odloča o zakonitosti upravnih aktov, kar pomeni, da je skrbnik s podlago za morebitno vložitev tožbe seznanjen že, ko mu je vročen upravni akt. Izpodbijani sklep je bil brez dvoma vročen (takratnemu) tožnikovemu skrbniku. Ta je bil torej že v fazi upravnega postopka pritegnjen v postopek ter je imel možnost in dolžnost, da bi zoper izpodbijani sklep vložil tožbo, če bi presodil, da je to tožniku v korist. Ker niso izkazani razlogi za dvom v skrbnikovo delo, je bila glede na navedeno tožniku ustrezno varovana pravica do sodnega varstva. Po drugi strani je treba upoštevati, da je bila tožniku poslovna sposobnost delno odvzeta zaradi kverulantskih značilnosti, zaradi česar nastopa v številnih postopkih, v katerih sam ne zna oziroma ne zmore oceniti, koliko so zanj potrebni in smiselni. Pozivanje k odobritvi tožbe, ki jo je tožnik sam vložil zoper sklep, s katerim je bil skrbnik že pravilno seznanjen, bi bilo zato tudi v nasprotju z namenom, s katerim je bila tožniku odvzeta opravilna sposobnost. V obravnavanem primeru tako ne gre za pomanjkljivost, ki bi jo bilo potrebno odpraviti tako, da bi tožbo naknadno odobril tožnikov skrbnik, zato je sodišče tožbo brez pozivanja skrbnika k njeni odobritvi zavrglo.
DDV - dodatna odmera DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - napačna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dobava odpadnega papirja in železa
Zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV je izjema od temeljnega načela. Posamični objektivni kriteriji so v pozitivni zakonodaji nedoločeni, saj je opredelitev kriterijev, ki jih je v posameznem primeru potrebno zahtevati od davčnega zavezanca, odvisna od okoliščin posameznega primera. V obravnavanem primeru izpodbijana odločba ni zakonita, saj je napačno uporabljeno materialno pravo in je posledično dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj relevantne okoliščine niso ugotovljene. Ni bila izvedena dokazna ocena vseh objektivnih dejstev in njihova povezava v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo gotovosti kazala na to, da je tožnik vedel ali bi vsaj moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi svoje pravice do odbitka DDV, povezane z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. Izpodbijana odločba v ključnem delu glede subjektivnega elementa tožnika je neobrazložena in je ni mogoče preizkusiti.
Pravilnik o disciplinskem postopku zoper izvršitelja člen 5, 5/2, 6, 6/2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZIZ člen 298d, 298d/3.
upravni spor - pravni interes - disciplinski postopek zoper izvršitelja - zavrženje tožbe - predlagatelj postopka - stranka v postopku
Postopek za ugotavljanje disciplinske odgovornosti izvršitelja je bil sprožen na pobudo tožnice, kar pa še ne pomeni, da je postopek stekel zaradi varovanja njene pravice ali pravne koristi. Tožnica ne izkazuje svojega pravnega interesa, saj izpodbijani sklep z ničemer ne posega v njen pravni položaj, ne glede na to, da je bil predlog za uvedbo postopka za ugotavljanje disciplinske odgovornosti izvršitelja sprožen na njeno pobudo.
ZBPP člen 24, 24/5. ZUstS člen 51, 55a. ZPP člen 443, 443/1.
posebna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev posebne brezplačne pravne pomoči - ustavna pritožba - izčrpanje vseh pravnih sredstev - vrednost spornega predmeta
Prosilec za BPP v pravdni zadevi ni vložil izrednega pravnega sredstva, kar pomeni, da ni izčrpal vseh pravnih sredstev, poleg tega pa gre za spor majhne vrednosti, zato je tožena stranka pravilno zavrnila njegovo prošnjo za dodelitev posebne BPP v zvezi z ustavno pritožbo zoper sodbo, izdano v navedeni pravdni zadevi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba - predhodni predlog državnemu pravobranilstvu - procesne predpostavke
Predhodni predlog državnemu pravobranilstvu, da se sporno razmerje reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka (14. člen ZDPra), ni procesna predpostavka za vložitev tožbe, zato je tožena stranka napačno uporabila materialno pravo glede izpolnjevanja pogojev iz petega odstavka 24. člena ZBPP.
upravni postopek - žalitev upravnega organa - denarna kazen
Tudi po presoji sodišča so tožnikove navedbe v vlogi: "Za maloumno notorično lažnive aparatčike RS MOP IRSOP vi kar lažite vi kar lažite.... A.A., ma vas rad..." s podpisom "Želim vam uspešen dan A.A.", hudo žaljive in nedostojne. Zato soglaša s presojo obeh organov, da je upravni organ prve stopnje, na katerega se vloga nanaša, tožniku za žalitve utemeljeno izrekel denarno kazen v višini, ki ne presega višine določene z zakonom.
upravni postopek - žalitev upravnega organa - žalitev uradne osebe - denarna kazen
Po presoji sodišča so tožnikove navedbe v vlogi: "Kakorkoli, iz dokumenta z dne 4. 8. 2011 je enoznačno razvidno, da vi odgovarjate v imenu udbofašistično kriminalno skorumpiranega B.B. in v imenu C.C. s.p., ko poskušate (op.a. na kretenoidni način!!) opravičevati vdor v hidrantno omrežje in krajo vode, ki ste jo v sostorilstvu izvedli dne 10. 10. 2010, vse za potrebe vaše upravno/strokovno nezadostne/invalidne pogodbene partnerice za rušitev C.C. s.p." hudo žaljive in nedostojne tako do uradne osebe kot do državnega organa RS. Iz podatkov v upravnih spisih namreč izhaja, da je izpodbijani sklep izdal gradbeni inšpektor B.B., ki je sporno vlogo prejel. Upravni organ prve stopnje je zato tožniku upravičeno izrekel denarno kazen.
javni razpis - energetska sanacija javnih stavb v lasti lokalnih skupnosti - zagotovitev lastnih sredstev - obrazložitev odločbe
Izpodbijanega sklepa sodišče ni moglo preizkusiti, saj ni obrazložen. V njem je namreč zgolj navedeno, da je bilo po pregledu dokumentacije, posredovane s strani tožeče stranke, ugotovljeno, da ni predložila ustreznih dokazil o zagotovljenih sredstvih za leto 2014. Iz obrazložitve pa ni mogoče ugotoviti, katera dokazila so bila posredovana in zakaj ne ustrezajo razpisnim pogojem.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Tožeči stranki sta za izpodbijani sklep izvedeli najkasneje 2. 4. 2013, zato bi tožbo morali vložiti najkasneje 3. 5. 2013. Ker sta jo vložili šele 8. 5. 2013 je bila tožba vložena prepozno.
upravni postopek - žalitev upravnega organa - žalitev uradne osebe - denarna kazen
Po presoji sodišča je tožnik z navedbami v vlogi, ki jih tožena stranka v izpodbijanem sklepu citira, hudo žalil predstojnico organa, uradne osebe in državi organ RS. Upravni organ prve stopnje mu je zato upravičeno izrekel denarno kazen.
stroški postopka - priglasitev stroškov pritožbenega postopka - rok za priglasitev stroškov postopka - zavrženje zahteve
Med strankami ni sporno, da sta tožeči stranki zahtevali povračilo stroškov postopka po tem, ko je bil upravni postopek že zaključen z dokončno odločitvijo upravnega organa druge stopnje, zato je bila njuna zahteva pravilno zavržena kot prepozna.