CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KOMUNALNA DEJAVNOST - OKOLJSKO PRAVO
VSL00022062
ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/3. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (2012) člen 21, 21/3, 23, 23/8. ZPP člen 458, 458/1.
obvezna gospodarska javna služba - obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja - plačilo komunalnih storitev - plačilo za storitve obveznih javnih služb - lastnik - spor majhne vrednosti
Glede na osmi odstavek 23. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja mora zavezanec (v konkretnem primeru toženec kot lastnik nepremičnine) plačevati storitve javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki tudi za stavbo, v kateri ni stalno prijavljenih prebivalcev.
Tožeča stranka v tožbi toženi stranki ne očita neplačila okoljske dajatve za onesnaževanje, za kar tudi ne bi bila pristojna, temveč zahtevek utemeljuje na dejstvu, da je bila plačana okoljska dajatev neupravičeno in pravno zmotno, zgolj prihodek proračuna občine X, čeprav bi morala biti, glede na lokacijo odlagališča, tudi prihodek proračuna tožeče stranke. Ko je telo odlagališča na območju več občin, mora namreč zavezanec za plačilo okoljske dajatve mesečni obračun okoljske dajatve sestaviti in predložiti carinskemu organu za vsako občino posebej. Zahtevek, s katerim tožeča stranka uveljavlja upravičenost do prejema ustreznega dela, s strani tožene stranke že v celoti plačane okoljske dajatve, pa po oceni pritožbenega sodišča ne predstavlja upravne zadeve, temveč premoženjskopravni spor med dvema pravnima osebama, ki sodi v pristojnost sodišča.
USTAVNO PRAVO – OKOLJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0080072
URS člen 72, 72/3. ZVO-1 člen 110a. ZOR člen 155, 156, 156/3, 206, 206/3. OZ člen 132, 133, 133/3, 186, 186/3, 325, 398, 399. ZPP člen 154, 154/2, 195, 214, 278, 278/2, 285, 286, 286/2, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 343, 392, 499, 499/3, 503. ZIZ člen 17, 55, 55/1, 55/1-8. ZPZRTH člen 1, 2, 9, 17.
odškodninska odgovornost – pravica do zdravega življenjskega okolja – zahteva, da se odstrani škodna nevarnost – splošno koristna dejavnost – povrnitev škode – škoda, ki presega običajne meje – navadna škoda – zmanjšanje premoženja – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost – okoljska škoda – odgovornost za preprečevanje in sanacijo okoljske škode – odgovornost povzročitelja obremenitve okolja – odgovornost ne glede na krivdo – izpuščanje nevarnih snovi – povzročanje emisij – zakonske zamudne obresti – pravnomočnost sodbe – časovne meje pravnomočnosti – sodna poravnava – trditveno in dokazno breme – informativni dokaz – neprerekana dejstva – prekluzija – pojem krivde – materialno procesno vodstvo – pravica do učinkovitega sodnega varstva
Ko višje sodišče odloča o pritožbah strank zoper odločitve prvostopenjskih sodišč, upošteva stanje, kakršno je bilo ob sprejemu izpodbijane odločitve prvostopenjskega sodišča. Le izjemoma, ko je to posebej predvideno v zakonu, lahko upošteva stanje, ki je nastalo po izdaji izpodbijane odločitve. Zato se dejstva, ki nastopijo po izdaji izvršilnega naslova (izpodbijana sodba), upoštevajo na ugovor dolžnika v izvršilnem postopku.
Škodo, ki nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ, je skladno s tretjim odstavkom 156. člena ZOR oziroma tretjim odstavkom 133. člena OZ dolžan povrniti njen povzročitelj, vendar le škodo, ki presega normalne (ZOR) oziroma običajne (OZ) meje. Škoda, ki presega normalne (običajne) meje, je protipravna. Za uspeh z zahtevkom mora tožeča stranka dokazati, da ji je v zvezi z opravljanjem (splošno koristne) dejavnosti tožene stranke nastala škoda, ki presega normalne meje. Ni torej bistveno, ali so tožene stranke presegale predpisane mejne vrednosti izpustov v okolje, pač pa kakšne so posledice njihove sicer dovoljene dejavnosti.
Toženke so tožnikom za škodo odgovorne solidarno na podlagi tretjega odstavka 206. člena ZOR (tretji odstavek 186. člena OZ). Tožniki so dokazali, da jim je zaradi sicer dovoljenega delovanja toženih strank nastala škoda, ki presega normalne meje. Naložiti jim tudi breme dokazovanja, koliko je k nastanku njihove škode prispevala katera od toženih strank in drugi onesnaževalci okolja, pa bi bilo glede na okoliščine konkretnega primera pretežko dokazno breme.
USTAVNO PRAVO – OKOLJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081464
URS člen 26, 26/1, 120, 120/2. OZ člen 131. ZVISJV člen 3, 3-24, 135, 135/3, 136, 136/1, 136/3, 137, 137/1. Uredba o območjih omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta in pogojih gradnje na teh območjih člen 3, 3/5, 3/6. Uredba o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta člen 2, 2-1, 2-2, 2-3, 2-4, 2-5.
nadomestilo za omejeno rabo prostora – okoljska renta – upravičenec do nadomestila zaradi omejene rabe prostora – zavezanec za plačilo nadomestila – merila za določitev višine nadomestila – javnopravna odškodninska odgovornost – protipravnost – normativna protipravnost – kvalificirana protipravnost – načelo zakonitosti – ugotovitvena odločba o neustavnosti zakonske norme – ocena o ustavni neskladnosti uredbe – kršitev ustavnih določb – kršitev temeljnih civilizacijskih standardov – pravno priznana škoda – trditveno in dokazno breme
Zahtevek za plačilo nadomestila za omejeno rabo prostora ima naravo okoljske rente kot kolektivnega nadomestila zaradi obremenitve okolja na podlagi ZVISJV.
Pri normativni protipravnosti gre za nasprotje z dolžnostjo izdaje nekega predpisa, in sicer v dveh primerih: 1) ko organ izda protipraven akt ali 2) ko v nasprotju z izrecno obveznostjo opusti izdajo akta. Za opustitev gre takrat, ko država ne prenese kakšnega sekundarnega pravnega vira EU v svojo zakonodajo, ne izda zakona, pa ga Ustava k temu zavezuje, ne izda ali ne izda pravočasno podzakonskega akta, pa jo zakon k temu zavezuje ali ko Ustavno sodišče z odločbo naloži konkretnemu organu, naj v mejah svojih pravic in dolžnosti v določenem roku zapolni pravno praznino z izdajo predpisa.
Uredba kot podzakonski akt še vedno velja in jo je pri odločanju o utemeljenosti odškodninskega zahtevka (v okviru pogoja protipravnosti) potrebno upoštevati.
Drugačna presoja zakonodajnega organa o ustavni skladnosti zakonske določbe, ki pa je zaradi ocene Ustavnega sodišča o njeni neskladnosti z Ustavo v postopku pred Ustavnim sodiščem razveljavljena, sama po sebi ne predstavlja tiste protipravnosti, ki jo za odškodninsko odgovornost države predpisuje 26. člen Ustave.
premoženjska škoda - manjvrednost nepremičnin - izgradnja avtoceste in nadvoza - imisije
Res je, da je predmet presoje le še tožbeni zahtevek, s katerim tožnik vtožuje odškodnino za premoženjsko škodo v višini 29.263,64 EUR zaradi manjvrednosti nepremičnin, torej materialne škode, vendar je tudi v tem primeru potrebno izhajati iz tretjega odstavka 133. člena OZ, po katerem je škoda, ki izvira iz dovoljene in splošno koristne dejavnosti (kar avtocesta nedvomno je), protipravna le tedaj, kadar presega običajne meje. O vprašanju ali je škoda, ki je nastala tožniku, presegala običajno mejo za življenje ob izgradnji avtoceste in kasneje ob poteku le-te, pa glede na pomanjkljivo trditveno podlago in neopredelitev izvedenca o tem, v čem so običajne meje presežene, ni mogoče odločiti drugače, kot to zaključuje sodišče prve stopnje, katerega naloga je bila presoja o razmerju med še običajnim in presežnim. Navedeno pomeni, da sama po sebi zgolj po izvedencu ugotovljena manjvrednost nepremičnin v skupnem obsegu 16% vrednosti le-teh zaradi izgradnje in kasneje življenja ob avtocesti, ne more biti podlaga za odškodninsko odgovornost toženke.
Predmetne imisije so namreč nedvomno presegale običajne količine prahu, ki so jih sicer dolžni trpeti ljudje, ki živijo ob prometnicah oziroma imisije, ki običajno nastajajo ob podobnih gradbenih delih.
Zahtevek za izgradnjo podpornega zidu spada v zahtevek za odstranitev škodne nevarnosti iz 133. člena OZ. Gre za odškodninski zahtevek, ki zasleduje vzpostavitev stanja pred izvedbo nasipa v tem smislu, da vira nevarnosti (znova) ne bo več. Odločanje o odškodninskih zahtevkih je v pristojnosti sodišč, pri čemer ni pomembno, ali je za izvedbo ukrepov iz 133. člena OZ (v tem primeru za izgradnjo podpornega zidu) potrebno gradbeno dovoljenje.
Po 1. odstavku 9. člena ZVO-1 je povzročitelj odškodninsko odgovoren v skladu z zakonom (zgolj) v primeru čezmerne obremenitve okolja.
OKOLJSKO PRAVO – UPRAVNI POSTOPEK – UPRAVNI SPOR – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063724
ZUP člen 2, 13, 13/3, 207, 210. ZUS-1 člen 28, 28/3, 69. ZPP člen 18, 18/1, 18/2, 274. ZIZ člen 15, 266, 266/2. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo člen 18, 18/4, 19, 19/2, 19/5, 19/6, 26, 26/2.
javna služba – ravnanje z odpadki – delež prevzemanja odpadne embalaže – upravna zadeva – upravna odločba – sodna nepristojnost – način izvajanja – pogodba
Upravno zadevo pomeni določitev, ali je tožena stranka tista, ki je od izvajalca javne službe dolžna prevzemati odpadno embalažo, in določitev deležev, v katerih mora posamezna družba za ravnanje z odpadno embalažo to prevzemati od izvajalcev javne službe. Gre namreč za odločanje o obveznosti oz. pravici na področju upravnega prava, v konkretnem primeru v skladu z Uredbo. V takem primeru pa je treba pri odločanju uporabiti določbe ZUP, med drugim izdati odločbo, ki ima predpisane sestavne dele. Iz navedenega izhaja, da je v obravnavanem primeru podlaga za izdajo zahtevane odločbe ZUP, v kar Uredba kot podzakonski predpis ali sklenitev pogodbe ne moreta posegati.
URS člen 125. ZS člen 3, 3/1. ZVO-1 člen 164. ZV-1 člen 136. ZSZ člen 50. Uredba o dopolnitvi uredbe o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije člen 12c.
nadomestilo za omejeno rabo prostora - koncesije – koncesnina - zavezanec za plačilo koncesnine - večinski lastnik koncesionarja - spregled pravne osebnosti - exceptio illegalis
Če naj bi vtoževano nadomestilo imelo pravno naravo koncesnine, ki bi jo moral koncesionar plačevati poleg koncesije za rabo vode, bi glede na ZGJS moral biti zavezanec za plačilo koncesnine koncesionar. Niti v ZVRS niti v ZGJS (niti v drugih zakonih) ni zakonske podlage za naložitev koncesnine s koncesijskim aktom tretji osebi, ki ni udeleženec koncesijskega razmerja (čeprav je edini lastnik koncesionarja). S tem, ko je Uredba naložila plačilo dodatne koncesnine toženi stranki, ki ni stranka koncesijskega razmerja, je prišlo do spregleda pravne osebnosti, kar je v nasprotju z načeli upravljanja kapitalskih naložb države.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OKOLJSKO PRAVO
VSL0065462
ZVO-1 člen 149. ZPP člen 7, 212.
varstvo okolja - gospodarske javne službe - občinski odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki - komunalni odpadki - odvoz odpadkov - cena storitev - razpravno načelo - trditveno breme
Pravno razmerje med pravdnima strankama res temelji na zakonu in odloku, vendar je njuno razmerje dvostransko in odplačno. Zatrjevanje obveznosti tožene stranke ni dovolj, če tožena stranka ugovarja, da storitev ni bila opravljena.
V 11. točki 3. člena Pravilnika je določeno, da je med povzročitelji komunalnih odpadkov tudi vsaka fizična oseba, ki opravlja samostojno poslovno dejavnost in ima v občini sedež dejavnosti. Tožena stranka ima na naslovu P., registrirano dejavnost, zato je nedvomno uporabnik gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, ki jo zagotavlja tožeča stranka. Kjer ima namreč samostojni podjetnik registrirano dejavnost, tam tudi plačuje dajatve za odvoz in ravnanje s komunalnimi odpadki. Zato tožene stranke ne odvezuje obveznosti plačila zaračunanih stroškov dejstvo, da na naslovu sedeža odpadki iz dejavnosti naj ne bi nastajali.
OKOLJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021620
ZPP člen 458. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 8, 10.
okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda - mandatna pogodba - cesija - trditveno in dokazno breme - spor majhne vrednosti
Tožnik je od toženke terjal plačilo terjatev okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda.
Glede na toženkino zanikanje, da bi bila uporabnica storitev javne službe (kar izhaja iz po tožniku neprerekanih trditev toženke, da ima svoj vodovod in svojo greznico, ki ju sama vzdržuje in prazni), je sodišče prve stopnje po presoji drugostopnega sodišča zavzelo pravilno stališče o okoliščinah, ki bi jih moral tožnik posledično za utemeljenost tožbenega zahtevka izkazati (da je toženka prebivalka občine; da prebiva na območju, na katerem se izvaja javna služba odvajanja odpadne vode; da je toženka uporabnica storitev javne službe; kakor tudi količino porabljene vode oz. okoliščine za upoštevanje pavšala porabe vode; višino terjatve, ki iz količine porabljene vode izhaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO
VSL0076933
ZPP člen 458, 458/1. ZVO-1 člen 149. OZ člen 9.
ravnanje s komunalnimi odpadki - zavezanci za plačilo - uporabnik - nedovoljen pritožbeni razlog - spor majhne vrednosti
Toženec mora plačevati komunalne odpadke tam, kjer ima registrirano svojo dejavnost. Obveznost plačila za organizirani odjem komunalnih odpadkov namreč bremeni vse uporabnike, tj. vsa gospodinjstva, gospodarske družbe in samostojne podjetnike, ki poslujejo na tem območju, ne glede na to, ali storitve dejansko koristijo ali ne.
okoljska dajatev – odpadne komunalne vode - plačilo okoljske dajatve zaradi odvajanja odpadnih komunalnih voda – javno vodovodno omrežje
Obveznost plačevanja okoljske dajatve zaradi odvajanja komunalnih odpadnih voda neposrednih povzročiteljev teh voda ni bila pogojevana z načinom oskrbe le-teh s pitno vodo preko javnega vodovodnega omrežja.
Uredba o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije člen 12c. ZV-1 člen 136. ZVO-1 člen 164. ZGD-1 člen 529, 529/2. ZPP člen 367a, 367a/1. dokument : VSL0079527.
koncesija za rabo reke za proizvodnjo električne energije - exceptio illegalis - nadomestilo za omejeno rabo prostora - upravljanje kapitalskih naložb države
Z ZV-1 izvršeno lastninjenje vodnih zemljišč je državi omogočilo podelitev nove koncesije za posebno rabo vodnega zemljišča na podlagi 164. člena ZVO-1, na kateri bi participirala tudi lokalna skupnost.
Zavezanec za plačilo koncesnine je le koncesionar, saj ne obstoji nikakršna zakonska podlaga za naložitev kakršnekoli obveznosti s koncesijskim aktom tretji osebi, ki ni udeleženec koncesijskega razmerja, pa četudi je tožena stranka edini lastnik koncesionarja, Vlada RS pa edini lastnik tožene stranke.
Gre za družbe s področja proizvodnje električne energije, ki so v izključni posredni ali neposredni državni lasti in so za državo predvidoma tudi strateškega pomena in v katerih ima država nedvomno odločujoč vpliv. Vendar pa je z Uredbo uveljavljen spregled pravne osebnosti (da koncesijo plača ustanovitelj koncesionarja) v nasprotju tudi s principi in načeli upravljanja kapitalskih naložb države, kot jih je uveljavil ZUKN.
povezanost trditvenega in dokaznega bremena – (ne)sklepčnost tožbenega zahtevka – materialno procesno vodstvo – okoljske dajatve zaradi onesnaževanja voda
Sodišče pa ne more in tudi ne sme glede na uveljavljeno razpravno načelo (7. in 212. člen ZPP) samo ugotavljati dejstev (to sme le izjemoma v primeru nedovoljenega razpolaganja strank z zahtevki), ki jih stranka ni zatrjevala, četudi morebiti izhajajo iz predloženih računov. Le sklicevanje na izstavljene račune brez navajanja konkretnih dejstev, ki utemeljujejo njihovo višino, ne more zadostiti zahtevi glede utemeljenosti zahtevka po višini.
ravnanje z odpadki – plačilo odvoza komunalnih odpadkov
Obveznost plačila stroškov ravnanja z odpadki oziroma njihovega odvoza ne nastane s pogodbo, temveč temelji neposredno na Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki ga je sprejela Mestna občina Maribor, podlaga za njegov sprejem pa je v ZVO. Obveznost plačila za odjem odpadkov bremeni vse povzročitelje odpadkov, ki bivajo v določenem območju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE – OKOLJSKO PRAVO
VSM0021225
URS člen 72. OZ člen 133, 133/3, 352. ZPP člen 9, 11, 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 196, 338, 338/1, 339, 339/2, 350, 350/2, 353.
splošno koristna dejavnost – škoda, ki presega običajne meje – hrup – temelj odškodninskega zahtevka – zastaranje odškodninskega zahtevka – nepremoženjska škoda – bodoča škoda – duševne bolečine – pravična denarna odškodnina – pravica do zdravega življenjskega okolja
V primeru, če nastane škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je izdal dovoljenje pristojni organ, lahko prizadeta oseba (oškodovanec) zahteva povrnitev škode, ki presega običajne meje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - OKOLJSKO PRAVO
VSM0021166
OZ člen 179. ZPP člen 9, 11, 11/1, 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 338, 338/1, 339, 339/2, 353.
pravična denarna odškodnina - nematerialna škoda - škoda, ki presega običajne meje
Tožnik kot oškodovanec je upravičen do pravične denarne odškodnine po kriterijih iz 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), za telesne bolečine, duševne bolečine in za strah, ki izvirajo iz posega v njihovo pravico do zdravega življenjskega okolja, ki je ustavna pravica in pripada vsakomur, država pa jo mora zagotavljati, pri čemer tak poseg predstavlja v našem primeru imisija hrupa, nad tolerančno mero.