pravica do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Na podlagi ugotovitve, da je tožnik sodno varstvo pred pristojnim delovnim in socialnim sodiščem v celoti izčrpal, in ob upoštevanju tožbenih navedb se sodišče v zadevi ni izreklo za nepristojno in je ni odstopilo v reševanje stvarno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, ampak je tožbo zavrglo.
vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - pooblaščeni inženir - pogoji za vpis v imenik
Ker v obravnavani zadevi ne gre za primer iz prehodne določbe 1. odstavka 218. člena ZGO-1, bi moral tožnik za pridobitev statusa pooblaščenega inženirja s področja gradbene stroke s pooblastili za odgovornega projektanta zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov in odgovornega vodjo del zahtevnih objektov, kot je navedel v svoji vlogi, izpolnjevati pogoje, ki jih za ta dela določa ZGO-1 v svojih preostalih (ne prehodnih) določbah.
V določenih primerih je sicer težko določiti mejo med rekonstrukcijo in novogradnjo. Če pa se objekt v celoti odstrani oziroma se odstrani v bistvenih elementih, brez katerih ne more funkcionirati, nikakor ni mogoče govoriti o njegovi rekonstrukciji. S tem, ko je na mestu starega predvidena gradnja novega daljnovoda, tudi ne gre za odstranitev objekta, kot je opredeljena v 7.4. točki 1. odstavka 2. člena ZGO-1.
Glede na definicijo nadomestne gradnje po 7.3. točki 1. odstavka 2. člena ZGO-1 lahko investitor doseže spremembo gradbenega dovoljenja za nadomestno gradnjo, dokler te spremembe ne posegajo v definicijo nadomestne gradnje.
Kot del rekonstrukcije se, ne po 6. členu ZGO, veljavnem v času, ko je bil sprejet PUP, niti po 7.2. točki 1. odstavka 2. člena sedaj veljavnega ZGO-1, ne predvideva predhodno rušenje objekta.
ZV-1 člen 118, 118/1, 125, 125/2. ZUP člen 219, 219/1, 219/2.
vodno dovoljenje - izdaja vodnega dovoljenja - odvzem vode iz sistema za oskrbo s pitno vodo - upravni postopek - delna odločba
Iz 1. odstavka 118. člena ZV-1 je razvidno, da ta določba pri konkurenci možnosti odvzema vode za opravljanje dejavnosti iz sistema za oskrbo s pitno vodo na eni strani in iz drugih vodnih virov, ki niso primerni za tovrstno oskrbo, daje prednost odvzemu iz drugih vodnih virov.
Delna odločba je glede pravnih sredstev in izvršbe samostojna odločba. To pomeni, da morebitne nepravilnosti v postopku izdaje delne odločbe ne morejo biti predmet presoje v tem upravnem sporu.
ZGO-1 člen 3a, 49b, 49b/1, 205, 205/1, 209, 209/1, 209/1-1. ZVKD-1 člen 3, 3, 3-4, 3-15, 25, 28, 28/1, 28/1-3, 28/1-4, 131, 131/1. ZUN člen 51, 51/2. ZPNačrt člen 2, 2/1, 2/1-12, 44, 44/1, 44/1-1. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planskih celot 1, 8, 9, 11 in 13 v Občini Piran člen 9, 22.
kulturnovarstveno soglasje - varstveno območje - gradnja nezahtevnega objekta - pomožni objekt
Po mnenju sodišča gre v obravnavanem primeru za tako imenovano varstveno območje dediščine v skladu s prehodno določbo 1. odstavka 131. člena ZVKD-1, po kateri se obstoječi varstveni režim ter druga merila in pogoji za izvedbo posegov v prostor do določitve varstvenih območij dediščine iz 25. člena ZVKD-1 in sprejetja prostorskih aktov, upoštevajo za enote dediščine, ki so vključene v strokovne zasnove varstva, ki jih je pripravil zavod za območje obravnave prostorskega akta na podlagi ZVKD-1.
Pomožni objekti iz 51. člena ZUN so enostavni objekti iz sedaj veljavnega ZGO-1 in na njegovi podlagi izdane Uredbe, za gradnjo katerih gradbeno dovoljenje ni potrebno
ZUS-1 člen 17, 17/1, 17/2, 32, 32/2, 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 260-9.
aktivna legitimacija - začasna odredba - upravni spor - tožnik v upravnem sporu - obstoj tožbe
Tožeča stranka v tožbi izrecno navaja, da v postopku, v katerem je bil izdan izpodbijani akt, ni sodelovala, oziroma to okoliščino uveljavlja kot enega od nosilnih tožbenih razlogov. Tako je že iz tožbe mogoče ugotoviti, da ne spada v krog oseb, ki so po določbi 17. člena ZUS-1 lahko tožniki v upravnem sporu. To sicer ne pomeni, da tožeča stranka ne more doseči sodnega varstva svojih pravnih interesov – lahko ga, vendar ne na podlagi neposredne vložitve tožbe, ampak mora najprej izposlovati svojo udeležbo v upravnem postopku (npr. na podlagi zahteve za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP).
Ker je bila tožba zavržena, niso več izpolnjene procesne predpostavke (obstoj tožbe, o kateri še ni odločeno) za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe, zato je bilo treba tudi to zahtevo zavreči.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12.1, 152. ZUreP člen 80. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 8, 8/1, 8/1-14, 20. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 12.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - lokacijska informacija - enostavni objekt - silos
Lokacijska informacija ne predstavlja upravne odločbe, na podlagi katere bi tožnik pridobil pravico graditi objekt, temveč ima značaj potrdila iz uradne evidence in vsebuje podatke o namenski rabi prostora, lokacijske in druge pogoje, ki jih določajo občinski izvedbeni prostorski akti, ter podatke o prostorskih ukrepih, ki veljajo na določenem območju.
Jeklena konzolna nadstrešnica z betonskim zidom zaradi dimenzij, zunanjega izgleda in dejstva, da ne služi hranjenju in skladiščenju snovi v razsutem stanju oziroma konzerviranju krme, ne prestavlja koritastega silosa, kot tudi ne katerega izmed enostavnih objektov, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja.
ZGO-C člen 100e. ZGO-1 člen 228, 228/1. ZUS-1 člen 20, 20/3. Pravilnik o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev (2003) člen 23.
Določba 23. člena pravilnika postavlja okvire, v katerih izpitna komisija preveri (oceni) kandidatovo usposobljenost za samostojno opravljanje inženirske storitve in obvladovanja oziroma poznavanja pravil s področja arhitekturne stroke. Vsakršne drugačne zahteve oziroma pričakovanja izpitne komisije, ki v tej določbi nimajo podlage, zato ne morejo biti uporabljena kot relevantna okoliščina pri ocenjevanju (ne)uspešnosti opravljanja izpita.
telekomunikacije - dodelitev radijske frekvence - javna korist
Dodelitev oddajne frekvence je zagotavljanje učinkovite uporabe radiofrekvenčnega spektra in je v javno korist. Da bi enako veljajo tudi za sprejemne frekvence, pa iz določb ZEKom ne izhaja. Zato sprejemne frekvence ne uživajo enakega varstva kot oddajne.
ZUP člen 2, 2/2, 237, 237/2, 237/2-1. URS člen 120, 120/1. ZEN člen 66 Pravilnik o izpitu za bonitiranje in o pooblastilu za bonitiranje člen 4, 5, 23.
izpit za bonitiranje - javno pooblastilo za izvajanje izpita za bonitiranje - visoka strokovna izobrazba kmetijske oziroma gozdarske smeri
Ker je bila v obravnavanem primeru vsebina javnega pooblastila za izvajanje izpita za bonitiranje, kot tudi postopek izbire nosilca javnega pooblastila, določena s Pravilnikom o izpitu za bonitiranje in o pooblastilu za bonitiranje, ki je po svoji naravi podzakonski akt, in ne z zakonom, kot to določata Ustava RS (120. člen) in ZUP (2. člen), Geodetski inštitut ne more imeti javnega pooblastila za izvajanje izpita za bonitiranje in s tem v zvezi za odločanje v posamičnih zadevah.
V ponovnem postopku bo moral pristojni prvostopenjski organ ugotoviti, ali je diplomirani inženir urejanja krajine oseba z visoko strokovno izobrazbo kmetijske smeri, saj samo oseba s tako kvalifikacijo izpolnjuje pogoj iz 5. člena Pravilnika, po katerem lahko izpit za bonitiranje opravlja oseba, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo kmetijske oziroma gozdarske smeri. Iz citirane določbe Pravilnika ne izhaja, da mora biti kandidat, ki želi pristopiti k izpitu za bonitiranje, diplomirani inženir agronomije.
ZUS-1 člen 2, 2/2. Uredba o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu (2008) člen 8, 27, 27/1.
kmetijstvo - javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - javnopravna stvar - finančna pomoč - nepredvidljivi dogodki v kmetijstvu - začasna nesposobnost za delo v kmetijstvu - nepopolna vloga
Postopanje z nepopolnimi vlogami ureja drugi odstavek 27. člena Uredbe, ki organ zavezuje, da v roku 30 dni od vložitve vloge od vlagatelja pisno zahteva, da pomanjkljivosti odpravi. Glede na to določbo bi organ moral tožečo stranka pozvati na dopolnitev nepopolne vloge ter šele na to, glede na njeno ravnanje, sprejeti ustrezno rešitev. Ker je drugostopni organ potrdil odločitev prvostopnega organa, ki je vsebinsko odločil o vlogi tožeče stranke, čeprav je bila ta formalno pomanjkljiva, je izpodbijana odločitev obremenjena s kršitvijo pravil postopka.
Komunalni prispevek pomeni udeležbo investitorja oz. lastnika objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo, k stroškom, ki so nastali občini zaradi gradnje komunalne opreme, ki jo je sama zagotovila, financirala pa iz različnih virov. V obravnavanem primeru gre za vodovod, katerega gradnje ni zagotovila občina, niti ga ni prevzela v upravljanje, zato zanj ne more zaračunati komunalnega prispevka. Sklicevanje toženke na pridobljeno vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba, ni utemeljeno. Dejstvo, da se neka dejavnost opravlja kot gospodarska javna služba, samo po sebi še ne daje upravičenja zaračunati komunalni prispevek.
Odlok o komunalnem prispevku za Mestno občno Ljubljana člen 10, 10/2.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - prispevna stopnja - vrsta objekta - poslovni objekt - športni objekt - objekt mestne občine
Ni dvoma, da je tožnikov objekt športni objekt v Mestni občini Ljubljana, ni pa to športni objekt Mestne občine Ljubljana. Česa takega tožnik v tožbi niti ne zatrjuje. Zato je toženka objekt pravilno uvrstila med poslovne objekte (čeprav s športno namembnostjo), pri katerih se uporabi 100 % prispevna stopnja.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za pridobitev statusa vojnega veterana - oboroženi pripadnik narodne zaščite
Glede na določbo 67. člena Zakona o obrambi in zaščiti, po kateri je bila narodna zaščita lahko sklicana samo s soglasjem upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve, je po presoji sodišča že iz dejstva, da navedeni organi ne razpolagajo z nobeno listino v zvezi z aktiviranjem narodne zaščite v A., mogoče z zadostno mero prepričanosti ugotoviti, da v relevantnem obdobju narodna zaščita v A. ni bil aktivirana. Tožniku tako ni uspelo dokazati, da je v času agresije na RS sodeloval kot oboroženi pripadnik narodne zaščite, zato mu status vojnega veterana utemeljeno ni bil podeljen po 6. alineji 2. člena ZZV. Sodišče ob tem dodaja, da med strankama niso sporna dejstva o tožnikovem delovanju med osamosvojitveno vojno, vendar je v konkretnem primeru bistvenega pomena, da tožnik ni deloval kot pripadnik narodne zaščite.
ZUN člen 27, 27/2, 27/2-2, 29, 29/3, 31. SZ-1 člen 4, 4/2. ZUP člen 9, 9/1, 189, 189/1, 191, 191/1. Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (2003) priloga 1.
gradbeno dovoljenje - individualna stanovanjska hiša - ureditveni načrt - turistična soba - upravni postopek - pravica do izjave - drugačna razlaga materialnega prava s strani pritožbenega organa - neenako obravnavanje
Ni se mogoče strinjati s stališčem, da ureditveni načrt z določitvijo območja kot območja individualnih stanovanjskih hiš ne določa tudi prostorskih pogojev, v skladu s katerimi mora biti načrtovani poseg. To stališče bi pomenilo, da sta v predpisu določena funkcija območja in izraba prostora sami sebi namen. Zato je dovoljena le tista gradnja, ki je v skladu z vsemi prostorskimi pogoji – ne le s funkcionalnimi in oblikovalskimi rešitvami, ampak tudi v skladu z določeno namensko rabo površin, razen kolikor prostorski izvedbeni načrt pri posamezni namenski rabi izrecno dopušča odstopanja.
Sodišče se strinja z razlogi upravnega organa druge stopnje, da devetstanovanjski objekt, ki bi nastal z načrtovano gradnjo, ni več individualna stanovanjska hiša.
Turističnih sob ni mogoče obravnavati kot stanovanj, saj je stanovanje po 2. odstavku 4. člena SZ-1 skupina prostorov, namenjenih za trajno bivanje, ki so funkcionalna celota.
S tem ko je pritožbeni organ ob enako ugotovljenem dejanskem stanju kot na prvi stopnji drugače razlagal materialno pravo in na tako razlago oprl svojo odločitev, je ravnal v skladu z določbo 3. odstavka 248. člena ZUP. Ker z razlago v tem delu ni bilo povezano dopolnjevanje postopka (ugotavljanje novih dejstev), je neutemeljen očitek, da tožnica ni imela možnosti izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, kar je vsebina pravice do izjave.
Organu ni treba odgovarjati na vsako strankino navedbo, če je iz ostalih razlogov mogoče napraviti sklep, da se z njenimi razlogi ne strinja ali pa jih šteje za nepomembna.
Trditev o neenakem obravnavanju pomeni, da je isti organ v enakih primerih odločil različno. Sklicevanje na eno zadevo, v kateri je upravni organ sprejel drugačno razlago istega predpisa, še ne pomeni neenakega obravnavanja, saj je pred tem treba ugotoviti še, katera od različnih odločitev je pravilna. Prvostopenjski organ za tako ugotavljanje ni pristojen, zato pomanjkanje obrazložitve, zakaj je bil predpis v dveh primerih različno uporabljen, ne predstavlja bistvene kršitve pravil upravnega postopka. Drugostopenjski organ pa je do tega vprašanja v svoji odločbi zavzel stališče in zanj navedel razloge.
ZFO-1 člen 9, 9/1, 46, 46/1, 46/1-2. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1. Odlok o komunalnih taksah v Občini Domžale (2000) člen 2, 2-4, 3, 3-5.
komunalna taksa - odmera komunalne takse - oglaševanje na zasebnem prostoru - opredelitev javnega prostora - uporaba materialnega prava - občinski odlok - nezakonitost odloka
Pojem javne površine določa ZGO-1 v 1.5.1. točki 1. odstavka 2. člena in jo opredeljuje kot površino, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so javna cesta, ulica, parkirišče, zelenica in podobna površina. V zadevi uporabljena določba 4. alineje 2. člena odloka z opredelitvijo javnih površin, pri katerih se ne upošteva lastništva nepremičnine, je v nasprotju z navedeno določbo ZGO-1, saj širi pojem javne površine in s tem tudi primere, za katere je občina upravičena predpisati komunalno takso kot občinsko takso iz 9. člena ZFO-1. Ta v 2. alineji 1. odstavka izrecno dopušča možnost predpisovanja takse zgolj za oglaševanje na javnih mestih.
ZGO-1 člen 152, 153, 154, 155, 157, 157/1, 157/5, 163. ZUP člen 147, 147/1, 147/3.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo zemljišča - zavezanec za plačilo - investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje - predhodno vprašanje
Ker je bilo o predhodnem vprašanju, kdo je inšpekcijski zavezanec zaradi obravnavane nelegalne gradnje in na kakšni podlagi, pravnomočno odločeno z omenjeno inšpekcijsko odločbo pristojnega gradbenega inšpektorja, je bil upravni organ, ki je odločal o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, na to odločitev vezan (3. odstavek 147. člena ZUP).
Postopek za odmero nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora ni postopek o prekršku, ampak upravni postopek, ki se vodi zoper inšpekcijske zavezanec in v katerem se jim izrečejo sankcije, ki jih za primer nelegalne gradnje predpisuje ZGO-1. Razumevanje tožnikov, da gre tudi v tem primeru za kaznovanje, ne more vplivati na status postopka, zato je nepravilno tudi stališče, da gre v tem primeru za dvakratno kaznovanje za isto stvar.
ZJF člen 53, 53/2. ZDR člen 73. ZZZPB člen 49, 49-6. ZIPRS0809 člen 21, 21/9, 21/10.
javni razpis - prijava na javni razpis - cilj javnega razpisa - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila in način izbire prejemnika sredstev - skladnost s ciljem in namenom javnega razpisa
Pri projektu, katerega zaključek je predviden do datuma 30. 10. 2009, se namreč ne more pojaviti problem njegove zaustavitve zaradi izpada sofinanciranja stroškov, nastalih do datuma 30. 10. 2009, ko pa je projekt do tega dneva že zaključen.
Zahteva, da je iz pogojev javnega razpisa razvidno, da bi se moral projekt nadaljevati tudi po datumu 30. 10. 2009 je namreč razvidna posredno oz. je tak sklep mogoče napraviti na podlagi cilja razpisa in opredelitve obdobja nastanka upravičenih stroškov, ki se bodo sofinancirali s sredstvi razpisa. Sodišče dodaja, da v tem vidi varovalko, ki iz kroga upravičencev do sredstev izključi tiste prijavitelje, ki bi podatke o projektu prilagodili izrecno izraženim datumskim zahtevam razpisa, med drugim tudi datumu zaključka projekta po datumu 30. 10. 2009, čeprav to z dejanskim izvajanjem projekta ne bi imelo nič skupnega.