Ker se šteje, da je stavbno zemljišče v primeru še nezgrajene komunale opreme opremljeno le, če je v prostorskem aktu občine predvidena komunalna oprema vključena v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto (2. točka 1. odstavka 72. člena ZPNačrt), je občina upravičena odmeriti komunalni prispevek le za to komunalno opremo.
Površina zemljišča („parcele“) je po določbah Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka le eno od meril za odmero komunalnega prispevka ki so podrobno določena v 1. odstavku 5. člena Pravilnika.
Gradbene parcele ni mogoče enačiti z zemljiško parcelo, kar izhaja tako iz relevantnih določb ZGO-1, kot tudi iz opredelitve v 2. odstavku 5. člena Pravilnika, ki govori o „parceli objekta“, ki jo alternativno, če ni določena, enači s površino stavbišča, pomnoženo s faktorjem 1,5, zato ne 2. in 3. odstavek 2. člena Pravilnika, ne 2. odstavek 5. člena Pravilnika ne dajeta podlage za enačenje pojmov „parcele“, „stavbnega zemljišča“, oziroma „gradbene parcele“ s površino zemljiške parcele. Tega pojma ni mogoče povezovati z neto tlorisno površino objekta, saj je vsebina tega pojma izrecno določena v 3. odstavku 5. člena Pravilnika in ni v nobenem pogledu povezana s površino parcele.
Za odločitev o tem, ali je bila obnova postopka predlagana pravočasno, je odločilnega pomena ugotovitev, kdaj je stranka izvedela, da je bila izdana odločba, glede katere predlaga obnovo postopka, s čimer je pričel teči enomesečni subjektivni rok. Besedilo 5. točke 1. odstavka 263. člena ZUP, ki kot začetek teka subjektivnega roka za vložitev predloga za obnovo določa dan, ko se je predlagatelj obnove dejansko seznanil s tem, da je bila odločba izdana, in ne dneva, ko so nastopile okoliščine, ki so mu to objektivno omogočale, oziroma dneva, ko bi se predlagatelj s to okoliščino zgolj mogel seznaniti. V primeru, ko je neposreden dokaz (npr. o vročitvi odločbe) o tej okoliščini nadomeščen s sklepanjem na podlagi drugih okoliščin, mora biti to sklepanje toliko trdnejše, zanesljivejše in temeljito obrazloženo.
ZGO-1 v 1. odstavku 66. člena predpisuje več temeljnih pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, torej vsi, brez izjeme. ZGO-1 ne obravnava legalizacije že obstoječih objektov kot posebnega postopka, tako da v primeru odločanja o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za take objekte, upravna enota odloča enako kot v vseh ostalih postopkih za izdajo gradbenega dovoljenja, torej na podlagi predpisov (tudi prostorskih aktov), ki veljajo v času odločanja. Zato pri odločanju ne more upoštevati morebitnih drugačnih določb prostorskih aktov, ki so veljale v času gradnje nelegalno zgrajenega objekta, nobene pravne podlage pa nima niti za to, da bi upoštevala morebitna mnenja lokalne skupnosti, ki so v nasprotju z veljavnimi prostorskimi akti.
ZGO-1 člen 158, 158/1, 158/1-2, 158/2, 159/1, 159/2. ZUS-1 člen 27, 27/2.
ukrep gradbenega inšpektorja - zaznamba prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi - izbris zaznambe - odločanje po prostem preudarku - obseg sodnega preizkusa
Do vpisa zaznambe prepovedi, izrečene po 1. odstavku 158. člena ZGO-1 pride po uradni dolžnosti, in sicer na podlagi odločbe, s katero je bil izrečen inšpekcijski ukrep. Ta vpis predstavlja zgolj pravno posledico inšpekcijske odločbe. Vse ugovore v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo izrečenih prepovedi mora zato inšpekcijski zavezanec uveljavljati v morebitni pritožbi in upravnem sporu zoper odločbo, s katero so bile te prepovedi izrečene, torej zoper odločbo, s katero je bil izrečen inšpekcijski ukrep.
Tožnica se ne more sklicevati na to, da bi z izvršitvijo izpodbijane odločbe nezakonito posegla na tuje zemljišče. Zakon namreč preko inšpekcijske odločbe daje podlago tudi za odstranitev nelegalno zgrajenega objekta in čimprejšnjo vzpostavitev zakonitega stanja na tujem zemljišču.
Prehodna določba 206. člena ZGO-1 se nanaša na pristojne soglasodajalce, ki podajajo projektne pogoje in z njimi povezana soglasja k projektnim rešitvam. Ta določba se ne nanaša na soglasje mejaša, ki je praviloma določeno v prostorskem aktu.
Ena izmed pravnih posledic 5. odstavka 50.a člena ZGO-1 je, da negativna odločitev pristojnega organa o soglasju, izdana po prekoračitvi zakonskega roka, izpodbije zakonsko domnevo, da je bilo soglasje dano zaradi molka organa.
ZPNačrt člen 79, 79/8. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-5. ZUP člen 7, 7/1, 7/2.
komunalni prispevek - odločba o odmeri komunalnega prispevka - pravni pouk - pravica do pritožbe - varstvo pravic strank
Medsebojna povezanost postopkov za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka in za izdajo gradbenega dovoljenja po določbah veljavne zakonodaje v ničemer ne vpliva na tek roka za vložitev pritožbe zoper odločbo o odmeri komunalnega prispevka oziroma na veljavnost te odločbe. Odločitev, ali bosta pravico do pritožbe v tem roku dejansko izkoristili, je bila izključno v rokah tožečih strank, motivi za to odločitev – vključno z morebitnim napačnim pravnim nasvetom uradne osebe – pa ne morejo biti predmet upravnega postopka oziroma upravnega spora.
prometni davek - davek od prometa proizvodov - obdavčljiv promet - razdrtje pogodbe - vračilo blaga
Ker je treba presojati ekonomsko vsebino poslovnega dogodka, za opredelitev le-tega pa so bistvene verodostojne listine, zgolj knjigovodsko evidentiranje računa ne more predstavljati podlage za odločitev, da se obravnavano vračilo blaga šteje za promet proizvodov po 5. členu ZPD, in s tem posledično, da je tožeča stranka dolžna plačati davek od tega prometa (4. člen ZPD).
davčni zavezanec - DDV - neregistrirana dejavnost - nastanek davčne obveznosti - obdavčljiv promet - opravljanje samostojne dejavnosti
Tožnik je s tem, ko je prodajal les, pri tem pa za to ni bil registriran, opravljal posle, ki pomenijo opravljanje samostojne dejavnosti, zaradi česar je po definiciji 13. člena ZDDV davčni zavezanec. Ker je s prodajo lesa presegel znesek 5.000.000 tolarjev, zanj ne velja oprostitev, ki je določena v 1. odstavku 45. člena ZDDV. Neutemeljeni so tudi ugovori tožnika, ki se sklicuje na določbe 58. člena ZDDV in meni, da obveznost plačila DDV lahko nastane šele po izdaji odločbe o registraciji davčnega zavezanca.
prijava znamke - registracija znaka - enakost ali podobnost - verjetnost zmede - praksa OHIM - vizualna in fonetična podobnost znakov - pomenska različnost znakov
Podobni so si znaki, ki jih med seboj ni mogoče razlikovati na podlagi bistvenih elementov razlikovanja. Pri oceni podobnosti konkurirajočih znakov je treba izhajati iz tega, kako povprečen potrošnik dojema oziroma bi dojemal znak kot celoto. Različnost znakov zato ne pomeni, da se morajo znaki razlikovati prav v vsakem posameznem elementu.
Organ je pravilno presodil, da je glede na to, da je ugovarjani znak sicer figurativni znak, ki pa ga sestavlja tudi beseda metronet, besedni del znaka najbolj dominanten del znaka, vendar pa ga poleg že navedenega besednega dela sestavlja tudi grafična podoba (krog z elipsami z enakim premerom dolžine teksta), zaradi česar ugovarjani znak (ne glede na sicer ugotovljeno vizualno podobnost v besednem delu ugovarjanega znaka in znakov tožnika) ni v celoti vizualno podoben znakoma tožnika. Zaključek upravnega organa o nepodobnosti znakov tako izhaja iz celovite presoje, v okviru katere je organ opravil analizo z vizualnega, fonetičnega in pomenskega vidika, in je tožnik s svojimi ugovori po oceni sodišča ni mogel izpodbiti. Pri tem pa organ tudi ni ravnal v nasprotju s sodno prakso Evropskega sodišča, saj je pri primerjavi upošteval celotni vtis znakov ter njihove distinktivne, kot tudi dominantne dele. Na drugačno odločitev v zadevi tako ne more vplivati po tožnikovem mnenju različna praksa OHIM (ki organa pri odločanju sicer ne veže), saj so pravila specifična v vsakem posameznem primeru, zaradi česar odločitve OHIM ne morejo veljati za precedens, temveč so lahko le v pomoč.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge
Sodišče se ne strinja s tožničinim ugovorom, da je bila njena vloga popolna in sposobna za obravnavanje, saj ni vsebovala z materialnim predpisom opredeljene obvezne sestavine, tj. dokaza o sklenjenem pravnem poslu. Na drugačno odločitev tako tudi ne more vplivati tožničino siceršnje postopanje v zvezi z dano ponudbo (pravočasno dan sprejem ponudbe ter vložitev vloge pri prvostopnem organu).
Posledica odobritve takega pravnega posla - pogodbe o izročitvi stvarnega vložka - bi bila v izrecnem nasprotju z namenom posebne pravne ureditve, ki velja za zaščitene kmetije, to pa je, da se prepreči drobitev oziroma delitev srednjih kmetij in se tako ohrani in krepi njihova gospodarska, socialna in ekološka funkcija. S prenosom bi zaščitena kmetija izgubila svoj status, kar pa pomeni, da bi lahko tožnica s posameznimi nepremičninami prosto razpolagala in bi s tem lahko prišlo do drobitve oziroma delitve kmetije.
pravica do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Na podlagi ugotovitve, da je tožnik sodno varstvo pred pristojnim delovnim in socialnim sodiščem v celoti izčrpal, in ob upoštevanju tožbenih navedb se sodišče v zadevi ni izreklo za nepristojno in je ni odstopilo v reševanje stvarno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, ampak je tožbo zavrglo.
prenosna družba - prevzemna družba - obdavčitev - prenos premoženja - priglasitev združitve družb - rok za priglasitev - upravičenja
Tretji odstavek 53. člena ZDDPO-2 določa, da lahko davčni organ na podlagi priglasitve oziroma združitve oziroma delitve v celoti ali delno zavrne upravičenja iz 49. člena tega zakona. Upravičenje pa je davčna ugodnost, ki jo imajo pri združitvah in delitvah vpleteni davčni subjekti, ne pa priglasitev prenosa premoženja, s katero vpleteni subjekti uveljavljajo davčne ugodnosti. Takšno pojmovanje zakona izhaja tudi iz 5. oziroma 7. odstavka 381. člena ZDavP-2, po katerem davčni organ lahko izda odločbo o zavrnitvi ugodnosti po ZDDPO-2, če niso izpolnjeni pogoji iz ZDDPO-2 ali če ugotovi, da je bil glavni namen ali eden izmed glavnih namenov transakcije zmanjšanje plačila davka oziroma izogibanje davčne obveznosti, zlasti, kadar za transakcije ni utemeljenih poslovnih razlogov, kot so reorganizacija ali racionalizacija dejavnosti prenosne oziroma prevzemne družbe ali drugi utemeljeni poslovni ali finančni razlogi.
ZUS-1 člen 38, 38/3. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2006 (2006) člen 9, 9/5-c, 14, 14/2. Uredba Komisije (ES) št. 1973/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 v zvezi s shemami podpor, iz naslova IV in IVa navedene uredbe, glede uporabe zemljišč v prahi za proizvodnjo surovin člen 93, 93/6.
neposredna plačila v kmetijstvu - posebna premija za odpremo bikov in volov v drugo državo članico - predložitev odpremne izjave - odločanje sodišča na podlagi nepopolnega upravnega spisa
V kolikor tožeča stranka vlogi ni priložila odpremne izjave, vloge zaradi tega ni mogoče obravnavati kot nepopolne, saj predstavlja pravočasna predložitev dokaza o dostavi materialni pogoj za pridobitev pravice, ki se z zahtevkom uveljavlja.
Ker ostaja odstopljeni upravni spis tudi po ponovnem pozivu nepopoln, je sodišče skladno s 3. odstavkom 38. člena ZUS-1 v zadevi odločilo na njegovi podlagi.
ZUS-1 člen 64, 64/4. ZVrt člen 33. Pravilnik o plačilih staršev za programe vrtca člen 4a.
vrtec - plačilo staršev za program vrtca - upravni spor - exceptio illegalis - vezanost na pravno mnenje sodišča
Sodišče je o utemeljenosti tožbe odločilo brez upoštevanja z zakonom neskladnih določb Pravilnika in toženi stranki naložilo, da v ponovnem postopku o uvrstitvi tožnika v plačilni razred ravna enako in odloči brez upoštevanja spornih določb Pravilnika. Takšna sodna odločba je pravna podlaga za to, da upravni organ v ponovljenem postopku, kljub siceršnji vezanosti na podzakonske akte, odloči na način, ki ga je določilo sodišče.
SZ-1 člen 87. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 5, 9, 20.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - dohodek gospodinjstva - dobiček od prodaje vrednostnih papirjev
Dobiček, dosežen s prodajo vrednostnih papirjev, po pogojih javnega razpisa iz dohodkov gospodinjstva ni izvzet. Obenem je po določbah ZDoh-2 kot dohodek iz kapitala nedvomno vir dohodnine, zato ni podlage za to, da se ga (kot dohodek) ne upošteva pri odločanju, oziroma, da se pri odločanju v razpisnem postopku ne upoštevajo dokazila, ki se predložijo v tej zvezi.
upravni spor - obnova postopka v upravnem sporu - novo dejstvo oziroma nov dokaz - zavrženje predloga za obnovo postopka
Po določbi 2. odstavka 96. člena ZUS-1 se sme zaradi razlogov iz 1. točke 1. odstavka tega člena obnova dovoliti le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje.
molk organa - upravni spor - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa
Tožeča stranka je tožbo po 2. odstavku 28. člena ZUS-1 vložila po tem, ko je molk organa druge stopnje o njeni pritožbi zoper odločbo že prenehal, saj je bila odločba o pritožbi izdana in tožniku vročena že pred vložitvijo tožbe.