gospodarski prestopek - predhodni postopek - ovadba - dejanje majhnega pomena
Vsi državni organi, tudi inšpekcijska služba so dolžni naznaniti gospodarski prestopek o katerem so obveščeni ali zanj zvedo, kljub temu, če ta dolžnost ni navedena v predpisu, ki ureja področje njihovega delovanja.
Ni dejanje majhnega pomena, gradnja brez lokacijskega dovoljenja, če je to kasneje pridobljeno saj njegova izdaja ni sama po sebi umevna in je s takšnim ravnanjem obdolženih že povzročena škoda - neupoštevanje predpisov.
Četudi so nekatere kršitve dobrih poslovnih običajev pri razprodajah in prodajah po znižanih cenah v 2. in 8. točki 77. člena in 5. točki 1. odst. 78. člena ZVPot opredeljene kot prekrški, pa tudi po uveljavitvi tega zakona oglaševanje navidezne razprodaje ali navideznega znižanja cen in podobna dejanja, ki zavajajo potrošnike glede cen, pomeni gospodarski prestopek po 4. alinei 1. odst. 30. člena v zvezi z 9. alineo 3. odst. 13. člena ZVK.
S tem, da obdolžena pravna oseba v objavi o razprodaji ne navede vrste blaga, ki je v razprodaji, objavljeno znižanje pa se nanaša na manj kot eno četrtino celotne vrednosti blaga, stori gospodarski prestopek po 4. alinei 1. odst. 30. člena v zvezi z 9. alineo 3. odst. 13. člena ZVK.
gospodarski prestopek - opravljanje dejavnosti - upravna odločba o tehnični opremljenosti, varstvu pri delu, izboljševanju človekovega okolja
V primeru, ko pravna oseba opravlja dejavnost, vpisano v sodnem registru, ne da bi za to dejavnost pridobila ustrezne upravne odločbe glede tehnične opremljenosti, varstva pri delu in zboljševanja človekovega okolja, kot je to določeno v členu 147 cit. Zakona o podjetjih, predstavlja tako poslovanje gospodarski prestopek iz 1. točke I. odst. 190 člena cit. zakona.
gospodarski prestopek - umik pritožbe - višji javni tožilec - zavrženje pritožbe
Kadar višji javni tožilec po pooblastilu, ki ga ima v členu 361/II ZKP v zvezi s členom 60 ZGP, v pritožbenem postopku umakne pritožbo, mora pritožbeno sodišče pritožbo zavreči.
gospodarski prestopek - deklaracija proizvodov - pogojna kazen
Glede na sorazmerno majhno količino pomanjkljivo deklariranih prizvodov oziroma glede na dejstvo, da proizvodi niso bili nedeklarirani, temveč le pomanjkljivo deklariran je izrek pogojne kazni pravilen. Pogojna kazen je umestna tudi glede na nekaznovanost obd. pravne osebe.
Ker je obdolžena pravna oseba opravljala le tisti del registrirane dejavnosti, za katerega ji je inšpekcijski organ naknadno izdal ustrezno odločbo in za katero niso bili potrebni nobeni posebni pogoji in glede na dejstvo, da je obd. pravna oseba pisno zahtevala izdajo odločbe - za katero je izpolnjevala pogoje že pet mesecev pred začetkom poslovanja, kaže na to, da je umestna uporaba določila člena 2/II ZGP, po katerem kršitev predpisov s takimi značilnostmi in posledicami ni gospodarski prestopek.
V členu 92 Zakona o računovodstvu je za posamezen gospodarski prestopek zagrožena kazen za pravno osebo v razponu od 450,00 sit do 4.500,00 sit. V času izreka kazni je bil navedeni razpon zaradi učinkov inflacije v času od sprejema zakona v letu 1989, skoraj v celoti izničen. Namen zakonodajalca prav gotovo ni bil izrekanje simboličnih kazni. Zato je pri odločitvi treba upoštevati tudi težo kršitve.