dopuščena revizija - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravica do izjave v postopku - osebna vročitev - vročitev tožbe s fikcijo vročitve - dvom v pravilnost vročitve - podpis na vročilnici - dokazovanje - izvedenec grafološke stroke - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bila toženki kršena pravica do izjave v postopku s tem, ko pritožbeno sodišče ni izvedlo predlaganega dokaza z izvedencem grafologom zaradi dokazovanja podpisa na vročilnici o vročitvi tožbe.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali četrti odstavek 74. člena Zakona o davčnem postopku davčnemu organu daje podlago za izračun davčne obveznosti, ki bi bila večja od tiste, ki bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - izdaja računa - kumulativna izpolnjenost predpostavk za vračilo vstopnega DDV - zloraba sistema DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - zavrnitev revizije
Izdaja računa mora biti posledica resničnega in ne zgolj navideznega poslovanja z drugimi davčnimi zavezanci, v obravnavanem primeru pa transakcije, ki so bile podlaga za izdajo računov, sploh niso bile opravljene, zato je treba odbitek DDV zavrniti že iz tega razloga. Ni torej treba ugotavljati, ali je naslovnik računa vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri zlorabi sistema DDV. Za odločitev v zadevi je zato nebistvena nadaljnja presoja sodišča prve stopnje v tej smeri, torej da je revident vedel, da so transkacije, zvezi s katerimi uveljavlja odbitek vstopnega DDV, del zlorabe oziroma goljufije.
ZDoh-2 člen 51, 51/4-1, 51/6. ZGD-1 člen 72a, 72b.
dohodnina - prenehanje opravljanja dejavnosti s.p. - prenos dela podjetja - sistemska razlaga - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji - dopuščena revizija
Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilna razlaga 1. točke četrtega odstavka 51. člena ZDoh-2, po kateri navedena nevtralna davčna obravnava velja tudi v primeru prenosa zgolj dela podjetja na novega zasebnika, ne da bi davčni zavezanec (podjetnik, odsvojitelj podjetja) prenehal z opravljanjem (vseh) dejavnosti. Če je dopustno, da samostojni podjetnik prenese del podjetja na drugega podjetnika (prevzemnika) skladno z ZGD-1 in so izpolnjeni z ZDoh-2 predpisani pogoji za nevtralno davčno obravnavo (prenos na sina, ki nadaljuje z opravljanjem dejavnosti v Sloveniji itd.), potem je razlikovanje v davčni obravnavi zgolj na podlagi okoliščine, ali odsvojitelj preneha z opravljanjem tudi drugih dejavnosti, ali ne, v temelju nerazumno, zato take vsebine navedeni določbi ZDoh-2 ni mogoče dati.
predlog za dopustitev revizije - carina - nepopoln predlog - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembnost za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava - zavrženje predloga
Predlog za dopustitev revizije, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja in njegove pomembnosti za pravni red v celoti, ki bi upravičeval odločanje Vrhovnega sodišča, je nepopoln.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - standard natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja - nekonkretizirano pravno vprašanje - dejansko stanje kot revizijski razlog - zavrženje predloga
Predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja in njegove pomembnosti za pravni red v celoti, ki bi upravičeval odločanje Vrhovnega sodišča, je nepopoln.
Ker zmotna ugotovitev dejanskega stanja, ki jo predlagatelj po vsebini uveljavlja v tem delu, ni revizijski razlog, tudi revizije iz tega razloga ni mogoče dopustiti.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davčni inšpekcijski nadzor - odmera davka v posebnih primerih - davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - obseg revizijske presoje - kršitev upravnega postopka - dejansko stanje kot revizijski razlog - standard obrazloženosti sodne odločbe - pavšalni revizijski razlogi
Dolžnost Upravnega sodišča kot sodišča prve stopnje do opredelitve glede strankinih navedb je omejena, saj pomeni odgovor na strankino aktivnost, torej kot odsev strankinih pravnih razčlenjevanj, argumentiranj, stališč, pogledov in razlag, vsekakor pa ni sodišče tisto, ki bi smelo ali moralo nadomeščati trditveno in dokazno podlago. Sodišče se je torej v upravnem sporu dolžno seznaniti z vsem procesnim gradivom, torej tudi z vsemi navedbami strank, vendar se do vseh teh ni dolžno izrecno in obsežno opredeljevati. Za odločanje sodišča prve stopnje v upravnem sporu pa tudi ni mogoče zahtevati, da se opredeli do nebistvenih tožbenih ugovorov.
V reviziji v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati kršitev upravnega oziroma davčnega postopka pred davčnimi organi tožene stranke, ki se niso odrazile v kršitvah postopka pred sodiščem v upravnem sporu.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - institucionalno varstvo - oprostitev plačila institucionalnega varstva - plačilna sposobnost zavezanca - Center za socialno delo (CSD) - postopek
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali lahko pristojni center za socialno delo v skladu z Uredbo o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Uredba) po uradni dolžnosti ugotavlja plačilno sposobnost zavezanca za institucionalno varstvo, tudi v primeru, če zavezanec ne poda vloge za oprostitev plačila institucionalnega varstva,
- ali se lahko pri zavezancu, ki ne vloži vloge za oprostitev plačila institucionalnega varstva, in katerega je upravni organ opozoril na pravne posledice, ki bodo nastopile, če vloge ne bo vložil, šteje, da je plačilna sposobnost zavezanca tolikšna, kolikor znaša oprostitev upravičenca?
ZBan-2 člen 53, 53/1-2, 53/1-3, 55, 273, 273/1-1. ZUS-1 člen 27, 27/2. ZUP člen 2.
član nadzornega sveta - prepoved opravljanja funkcije - nadzor Banke Slovenije - nedoločen pravni pojem - upravno pravo - razlaga nedoločnega pravnega pojma - obseg sodne kontrole - omejeno sodno varstvo - konflikt interesov - profesionalna oseba - dopuščena revizija
Uprava je prva pristojna za vsebinsko opredelitev nedoločenega pravnega pojma pri odločanju o določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke (2. člen ZUP). Sodišče v upravnem sporu – drugače kot prvostopenjsko sodišče v pravdi – ni tisto, ki bi vsebino nedoločenega pravnega pojma samostojno (de novo) opredeljevalo. Njegova primarna funkcija je v nadzoru nad tem, ali ga je vsebinsko pravilno napolnil pristojni organ uprave v okviru in skladno z namenom, ki ga je upravi določil zakonodajalec. Navedeno je odraz načela delitve oblasti (3. člen Ustave).
Na pomembno pravno vprašanje je treba v okoliščinah obravnavane zadeve treba odgovoriti tako, da se prepoved opravljanja funkcije člana nadzornega sveta banke na podlagi 1. točke prvega odstavka 273. člena ZBan-2 lahko izreče zgolj na podlagi okoliščine, da se član nadzornega sveta ni izločil in zapustil prostora pri glasovanju o sklepu, s katerim je nadzorni svet potrdil, da se je seznanil z dejstvi, ki izvirajo tudi iz sfere tega člana nadzornega sveta.
ZDDD člen 10, 10/1. ZKZ člen 24, 24/1-2, 24/6. ZUS-1 člen 21.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek na dediščine in darila - drugi dedni red - vprašanje statusa kmeta - predhodno vprašanje - ugotavljanje dejanskega stanja na seji - glavna obravnava v upravnem sporu - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev reviziji
Sodišče prve stopnje zgolj s pozivom revidentki na predložitev odločbe upravne enote in v tem pozivu vsebovanim opozorilom, da bo v nasprotnem primeru o zadevi odločeno na podlagi podatkov upravnih spisov, ni dalo zadostne podlage revidentki, da bi lahko zaznala spremenjeno stališče sodišča prve stopnje, po katerem v obravnavani zadevi glede njenega statusa kmeta ne gre za predhodno vprašanje po določbah ZUP, tako kot je to odločilo v prvem postopku, temveč za dejstvo, ki ga mora dokazati revidentka sama. Utemeljen je revizijski ugovor, da je sodišče prve stopnje v postopku upravnega spora tudi samo ugotavljalo dejansko stanje in da kljub temu, da 21. člen ZUS-1 sodišču v takšnem primeru nalaga, da mora pred izdajo odločbe dati strankam možnost, da se izjavijo o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembe za odločitev, na glavni obravnavi tega ni storilo in je s tem zagrešilo bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 75. člena ZUS-1, ker revidentki z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
predlog za dopustitev revizije - standard natančnosti in konkretnosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja - dejansko stanje kot revizijski razlog - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Predlog za dopustitev revizije, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, je nepopoln.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - delovna obveznost - pravica do tedenskega počitka
V okoliščinah konkretnega primera udeležba na sestankih v zvezi s podajanjem informacij za nadaljnje delo pomeni nezagotovitev tedenskega počitka pripadniku. Za presojo je bistveno, da je bil tožnik poveljnik oddelka. Kot poveljnik oddelka je bil odgovoren za učinkovito vodenje oddelka in izvajanje prejetih nalog. V tem obsegu so ti sestanki pomenili opravljanje konkretnih nalog, ki so bile del tožnikove delovne obveznosti.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - prijava v obvezno zavarovanje - podlaga
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali lahko delodajalec delavca prijavi v obvezna zavarovanja za čas, ko je bil v evidenco ZPIZ že vpisan na drugi podlagi oziroma ali je lahko oseba zavarovana le po eni osnovi;
- ali je delavec upravičen do razlike v plači kot pravice, vezane na obstoj delovnega razmerja v obdobju, ko je bil v evidenco ZPIZ že vpisan na drugi podlagi?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00029569
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 58. ZUS-1 člen 2. ZPP člen 25.
spor o pristojnosti - osebna asistenca - socialno sodišče - upravno sodišče
Odločba centra za socialno delo o pravici do osebne asistence je dokončen upravni akt, zoper katerega je sodno varstvo v skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu zagotovljeno v upravnem sporu.
zavarovalna doba - delo na kmetiji - elementi delovnega razmerja
Ob izostanku listinskih dokazov, da je bilo sklenjeno delovno razmerje, ob dejanskih ugotovitvah, da niso bili podani vsi elementi delovnega razmerja ter ob izostanku kakršnekoli zatrjevane aktivnosti tožnika za ureditev priznanja zavarovalne dobe v času, ko so predpisi že urejali delovna razmerja tudi pri zasebnih delodajalcih, in odsotnosti prepričljivih razlogov za to, ni mogoče zaključiti, da je bil tožnik na domači kmetiji v delovnem razmerju in s tem v zavarovanju in da je zato upravičen do priznanja zavarovalne dobe v obdobju od 25. 6. 1973 do 31. 12. 1983 s prekinitvijo.
postulacijska sposobnost - pritožba, ki jo vloži stranka sama - laična pritožba - pravniški državni izpit (PDI) - poziv na predložitev dokaza
V obravnavani zadevi je pritožnik ponovno sam vložil pritožbo in v njej ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Z zahtevo, da se lahko pritožba vloži le po osebi, ki je opravila pravniški državni izpit, je bil pritožnik seznanjen v pravnem pouku sedaj izpodbijanega sklepa, pa tudi v pravnem pouku vsakega izmed sklepov sodišča prve stopnje v tem in številnih drugih upravnih sporih. Prav tako je bil o navedeni zahtevi ZUS-1 in o posledicah poučen v več sklepih Vrhovnega sodišča, ki ga je med drugim že v zadevi I Up 85/2016 pozvalo na predložitev potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, vendar pritožnik potrdila ni predložil. Vrhovno sodišče ga zato v tej zadevi ni ponovno pozivalo na odpravo pomanjkljivosti.
Res je, da tožena stranka za tožnico ni obračunala davkov in prispevkov iz delovnega razmerja in da bo to na podlagi ugotovitve, da je šlo pri pogodbenem razmerju v resnici za prikrito delovno razmerje, še morala storiti. Vendar to ne pomeni, da je pri presoji, kakšna plača bi tožnici šla na podlagi delovnega razmerja, zneske, ki jih je tožnica prejela na podlagi pogodb civilnega prava, treba obravnavati kot neto plačo, za kar se neutemeljeno zavzema sodišče prve stopnje. Prav tako navedena okoliščina (da prispevki in davki iz naslova delovnega razmerja še niso bili obračunani in plačani), ne pomeni, da se pripadajoča plača izračuna tako, da se od zneskov, prejetih na podlagi pogodbe o poslovno produkcijskem sodelovanju, najprej odštejejo prispevki, ki jih je tožnica plačala kot samostojna podjetnica, nato pa se prištejejo davki in prispevki, ki bi morali biti obračunani na podlagi delovnega razmerja.
V tej zadevi tožena stranka ni podala ugovora stvarne pristojnosti, zato bi se sodišče po uradni dolžnosti lahko izreklo za stvarno nepristojno le ob predhodnem preizkusu tožbe, torej preden je tožbo posredovalo v odgovor. Ker je okrajno sodišče ta rok zamudilo, se kasneje po uradni dolžnosti ni več moglo izreči za stvarno nepristojno.