državna pokojnina – pogoji za priznanje – stalno prebivališče
Pogoj prijavljenega stalnega prebivališča med 15. in 65. starosti v Republiki Sloveniji za priznanje pravice do državne pokojnine se ne nanaša na dejansko prebivanje, ampak na upravni akt prijave stalnega prebivališča.
Plačilni nalog za plačilo sodne takse je bil toženki pravilno vročen s fikcijo, ki v svojem bistvu predpostavlja izostanek dejanske vročitve, torej vročitev nadomešča, in ker toženka pravilnosti vročitve ne izpodbija, velja domneva, da so podatki, navedeni na obvestilu in vročilnici pravilni, vročitev plačilnega naloga pa z dnem 09. 09. 2010 opravljena.
Ker velja prekluzija navedbe dejstev in predlaganja dokazov za pritožbene trditve o domnevnem drugem zapustnikovem premoženju, ki naj bi ga imel še v času smrti oziroma ki naj bi ga že pred smrtjo podaril drugima dvema dedičema, posledično velja prekluzija tudi za uveljavljanje dednih pravic v tem zapuščinskem postopku.
subjektivna sprememba tožbe – privolitev tistega, ki naj vstopi v pravdo – univerzalno pravno nasledstvo – prenos podjetja podjetnika posameznika na novo kapitalsko družbo – statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika posameznika
Ker je bila družba A., d.o.o. - novo tožena stranka, ustanovljena s prenosom celotnega podjetja podjetnice A.COM – K. J., s.p., ki tako predstavlja vložek v kapital novoustanovljene družbe, vnesen z univerzalnim pravnim nasledstvom, v konkretnem primeru ne gre za subjektivno spremembo tožbe, za katero bi se zahtevala privolitev.
Pravila o subjektivni spremembi tožbe ne pridejo v poštev pri univerzalnem pravnem nasledstvu.
fikcija umika tožbe – izostanek z naroka – zdravstveno stanje
Tožnica sicer res ni sama posredovala opravičila zaradi izostanka s prvega naroka za glavno obravnavo, temveč je o tem sodišče pred narokom obvestila hčerka. Ker iz njenega opravičila, kot tudi iz podatkov v spisu izhaja, da gre pri tožnici za resne zdravstvene težave, je treba šteti, da so bili na strani tožnice upravičeni razlogi za izostanek z naroka.
Tožnik je za zaostanke plač od leta 1990 do 1994 prejel lastninski certifikat, na podlagi katerega je v postopku lastninjenja podjetja prejel ustrezno število delnic, ki ob izplačilu niso imele značaja plače, in tudi niso bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker prispevki niso bili plačani, je tožbeni zahtevek, da se pri odmeri starostne pokojnine upošteva tudi te zaostanke plač, neutemeljen.
ZPIZ-1 člen 276, 276/2. OZ člen 352, 352/1, 352/2.
odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti – zastaranje
Odgovornost zavoda za primer, ko je dolžan denarno dajatev ali dajatev v višjem znesku izplačati za nazaj na podlagi odločbe druge stopnje o priznanju pravice ali po odločbi sodišča, predstavlja posebno ureditev odškodnine, saj so pogoji za plačilo že določeni, prav tako pa tudi višina odškodnine, ki je vezana na višino obračunanih zakonskih zamudnih obresti. Takšna ureditev pa ne preprečuje uporabe določb OZ o zastaranju odškodninskih terjatev.
Ob upoštevanju opisa tožnikovega delovnega mesta obdelovalca kovin, ki ga je pri svoji oceni upošteval tudi izvedenski organ, iz katerega izhaja, da gre za fizično delo, pri katerem niso podane psihične obremenitve, ni bilo potrebe po izvedbi dokaza s sodnim izvedencem psihiatrom, še posebej glede na to, da tako iz izvedenskega mnenja komisije za fakultetna izvedenska mnenja kot iz izvedenskega mnenja invalidske komisije II. stopnje izhaja, da je tožnik psihično stabilen, ne kaže očitnejših motenj spomina, le lažjo spremenjenost na čustvenem področju.
odpravnina - odpoklic - član uprave - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sodno varstvo - stroški postopka - nagrada za narok
Tožnik bi moral najkasneje ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas uveljavljati sodno varstvo in sicer bi moral uveljavljati, da se pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Ker tega ni storil, ni mogoče v sodnem sporu, v katerem zahteva plačilo odpravnine na podlagi te pogodbe o zaposlitvi (ki je predhodno prenehala s potekom časa, za katerega je bila sklenjena), ugotavljati, da se pogodba o zaposlitvi šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in da še vedno velja. Ta pogodba o zaposlitvi za določen čas ne velja več in tudi ni več veljala v času odpoklica tožnika, zaradi česar ne more predstavljati podlage za plačilo odpravnine.
Ponoven vstop v zavarovanje, ki pomeni začetek opravljanja dejavnosti, na podlagi katere je zavarovanec obvezno vključen v zavarovanje, pomeni pridobitev lastnosti zavarovanca in prenehanje izplačila pokojnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – razlog nesposobnosti
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tako zaradi razloga nesposobnosti kot zaradi krivdnega razloga (češ da je tožnica "zagrešila" manko v blagajni), ni zakonita, ker se odpovedna razloga (nesposobnost, krivda) že pojmovno izključujeta.
ZPIZVZ člen 2, 2/4, 6, 8, 9. ZPIZ/92 člen 40, 50, 52. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
bivši vojaški zavarovanci – pravica do predčasne pokojnine – ponovna odmera pokojnine – pravnomočnost
Obe odločbi o priznanju pravice do predčasne pokojnine (tako odločba o pravici do predčasne pokojnine kot odločba o pravici do predčasne pokojnine brez zmanjšanja) sta pravnomočni, tako da je zavod novo zahtevo tožnika za odmero pokojnine po 6. členu ZPIZVZ (za odmero predčasne pokojnine) utemeljeno zavrgel.
Obseg in vrsto priposestvovanja se presoja in ugotavlja za vsako nepremičnino posebej. To pomeni, da se določena pot lahko dejansko uporablja za vse vrste voženj, v korist določene nepremičnine pa je priposestvovana le določena vrsta voženj, ker se je zanjo in za njeno uporabo izvajala le-ta vožnja.
Sodišče prve stopnje je podredni zahtevek (zoper tretjo toženko) nepravilno zavrnilo, saj o njem ne bi smelo odločati, ker je (delno) ugodilo primarnemu zahtevku. Pri tem je kršilo načelo dispozitivnosti, saj je z odločanjem o podrednem zahtevku prekoračilo tožbeni zahtevek.
Glede na to, da je zavarovanje poklicne odgovornosti za škodo, povzročeno v zvezi z opravljanjem dejavnosti, po 37. členu ZZasV obvezno, in da sta zavarovalec in zavarovalnica prisiljena vstopiti v zavarovalno razmerje z namenom zaščite oškodovanca, zavarovalnica proti oškodovancu nima ugovorov iz pogodbe. Če pa bo zavarovalnica dokazala, da je prišlo do izgube zavarovalnih pravic, bo imela od zavarovanca pravico regresirati odškodnino, ki jo bo oškodovancu izplačala, z obrestmi in stroški.
ZZVZZ člen 86, 86/1, 86/2, 87, 87/1. OZ člen 148, 148/2.
povrnitev škode – nesreča pri delu – odškodninska odgovornost delodajalca – regresna pravica ZZZS – odškodninski zahtevek ZZZS
V pritožbi tožena stranka navaja, da je v dokaz glede poteka škodnega dogodka predlagala zaslišanje oškodovanca in varnostnega inženirja pri toženi stranki. Vendar to ne drži. Kot dokaz je zaslišanje teh dveh oseb predlagala k svojim navedbam, da podlaga za povrnitev škode po 87. členu ZZVZZ, ki jo je tožeča stranka tudi uveljavljala v tej pravdi, ni podana.
Ker pa za utemeljenost tožbenega zahtevka zadošča, da so podani elementi iz 86. člena ZZVZZ, ti pa so izpolnjeni, se s tistimi iz 87. člena pritožbeno sodišče ni ukvarjalo.
S tem, ko je sodišče dosodilo, da služnost hoje obstoji le na delu zemljišča, ki ga je v izreku opisalo, ne pa na celotnem zatrjevanem zemljišču, ni prekoračilo tožbenega zahtevka.
Trditve o nastajanju škode toženi stranki zaradi nepravilnosti v izpolnjevanju pogodbenih obveznosti s strani tožeče stranke, kakor tudi trditve o uporabi predmetov hrambe za lastne potrebe s strani tožeče stranke, bi lahko predstavljale le podlago za utemeljitev nasprotne terjatve tožene stranke proti tožeči stranki. Te trditve pa bi bile lahko v povezavi s tožbenim zahtevkom tožeče stranke relevantne samo pod predpostavko, da bi tožena stranka uveljavljala konkretiziran pobotni ugovor, česar pa, kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, v postopku pred prvostopenjskim sodiščem ni storila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0065854
ZPP člen 184, 184/3, 188. ZTLR člen 20.
posest – parkirna površina – izključujočnost posesti na parkirnem prostoru – dostopnost stvari – sklepčnost tožbe
Stanovalci stanovanjskih blokov na parkirnih površinah pred stanovanjskimi bloki, ki so dostopne vsakomur, nimajo posesti. Parkiranje je namreč odvisno od tega, ali je na voljo parkirni prostor.
V okviru pojasnila tveganja zdravnik ni dolžan pacienta poučiti o vseh možnih zapletih, temveč ga mora v poglavitnih obrisih in na ustrezen način opozoriti na običajno, redno tveganje. Zaplet, kakršen je nastal pri tožniku, se pojavi pri 0,1 do 1,1% operacij na hrbtenici, zato ga ni mogoče šteti za redno tveganje. Ne gre torej za zaplet, na katerega bi zdravnik v okviru svoje pojasnilne dolžnosti bil dolžan tožnika opozoriti.
Kadar vzroka škodnega dogodka ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, se v praksi najpogosteje uporablja merilo mejnega praga zadostne verjetnosti. To pomeni, da povzročitelj škode odgovarja za celotno škodo, ki je nastala zaradi škodnega dogodka, če oškodovanec z verjetnostjo, ki presega mejni prag verjetnosti (50 odstotkov) dokaže, da je ravnanje odgovorne osebe povzročilo škodni dogodek.
uporabnina – uporabnina in uporaba solastne stvari – uporaba solastninskega deleža na stanovanju
Tožnica, ki z brezplačno uporabo svojega solastnega dela ni (več) soglašala, bi morala poskrbeti za ureditev solastnega razmerja s prvo toženko. Če dogovor s solastnico ni bil mogoč, bi morala sprožiti ustrezen postopek za ureditev razmerij med solastniki. Zgolj dejstvo, da tožnica svojega solastnega dela ni uporabljala, tožnice ne opravičuje do zahtevane uporabnine. Druga toženka in tretji toženec, ki nista solastnika predmetnega stanovanja, lahko z dovoljenjem prve toženke uporabljata le njen solastni del stanovanja, ne pa tudi tožničinega.