izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – obveščanje delodajalca – bolezen delavca – rok za vložitev tožbe
Tožnik je bil v kritičnem času bolan in ni bil sposoben razumeti pomena svojih dejanj ter ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja, zato mu ni mogoče očitati neupravičenega izostanka z dela. Iz istega razloga o svoji odsotnosti tudi ni mogel obvestiti tožene stranke. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik očitanih kršitev delovnih obveznosti iz 3. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR ni storil ter da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
javni uslužbenec - plača - uvrstitev v plačni razred
Za toženo stranko velja Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, delovno mesto, ki ga opravlja tožeča stranka na sedežu tožene stranke, pa sodi v zdravstveno dejavnost. Zato je pri sistemizaciji delovnega mesta treba upoštevati uvrstitev v plačni razred iz Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije in je pravilna odločitev, da za del delovnega časa, v katerem tožnica opravlja delo logopeda na sedežu tožene stranke v zdravstveni enoti, tožnici pripada plačilo po uvrstitvi v plačni razred, določeno za plačno skupino E, za del delovnega časa, ki ga tožnica opravlja na drugih enotah, pa plačilo za delo učitelja, ki izvaja individualno in skupinsko pomoč učencem in dodatno strokovno pomoč učencem s posebnimi potrebami, po določbah plačne podskupine D, ki določa plačne razrede za dejavnost vzgoje in izobraževanja.
ZDR člen 8, 8/1, 13, 14, 47. OZ člen 45, 45/1, 86, 86/1. ZDSS-1 člen 49. Kolektivna pogodba za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti člen 31.
sprememba pogodbe o zaposlitvi - sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi - ničnost - izpodbojnost - splošni akt - akt o sistemizaciji delovnih mest
Sindikat pri toženi stranki bi lahko v zvezi z nepravilnostmi pri sprejemu pravilnika o sistemizaciji tožene stranke sprožil kolektivni spor. Ker tega ni storil, ne morejo tožeče stranke (delavci tožene stranke) v individualnem delovnem sporu uveljavljati nezakonitosti pravilnika (splošnega akta oziroma akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest), ampak se pravilnik šteje za veljavnega.
Po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odločitev, da se storilcu ne izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorije C1, C, C1E in CE, saj sodišče prve stopnje tega ni dolžno in pristojno upoštevati po uradni dolžnosti, bistvenega pomena pa je, da tudi iz storilčevega dopisa dne 14. 3. 2011 ne izhaja, da bi pri opravljanju svojega osnovnega poklica potreboval vozniško dovoljenje za naštete kategorije motornih vozil, saj je zatrjeval, da je eksistenčno odvisen le od vozniškega dovoljenja za B kategorijo motornih vozil.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47.
nagrada izvedencu – izjemno zahtevno izvedensko mnenje
Kot izjemno zahtevna sodišča ocenjujejo le najbolj kompleksna in zapletena izvedenska mnenja, ko je na primer potrebno odgovoriti na več zahtevnih
strokovnih vprašanj, obdelati več sklopov strokovnih vprašanj, ko je potrebno pritegniti k izdelavi mnenja tudi strokovnjake z drugih področij, preštudirati ogromno dodatne literature, ipd.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - duševne bolečine - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - strah
Posledice nezgode pri delu, ki se kažejo v šumenju v levem ušesu, predstavljajo trajne posledice, za katere je tožnik upravičen do odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
ZIZ člen 9, 16a, 16a/1, 16a/1-2, 41, 41/2, 41/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – identifikacijski podatki dolžnika - nepopoln predlog za izvršbo - zavrženje predloga za izvršbo
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zapisalo, da dolžnika ob preverjanju v elektronsko dosegljivih evidencah na podlagi navedenih podatkov (iz predloga za izvršbo in dopolnitve predloga za izvršbo) ni moglo nedvoumno identificirati, zato je predlog štelo za nepopoln in ga je zavrglo. Iz obrazložitve sklepa in iz podatkov v spisu pa ni razvidno, zakaj dolžnika na podlagi podanih identifikacijskih podatkov ni bilo mogoče nedvoumno identificirati, oziroma kateri izmed navedenih podatkov in v čem so si med seboj v nasprotju ali so nepravilni, zaradi takega pomanjkanja oziroma nejasnosti razlogov o odločilnih dejstvih pa izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti.
Pri presoji utemeljenosti predloga za oprostitev sodnih taks je glede na določbo 11. člena ZST-1 odločilno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke in ne njenih družinskih članov. Premoženje družinskih članov stranke je pomembno zgolj pri presoji, ali le-to zadošča za njihovo lastno preživljanje ali pa jih mora preživljati stranka, ki prosi za oprostitev sodnih taks.
invalid III. kategorije – pravica do premestitve – pravica do dela s krajšim delovnim časom – nadomestilo za invalidnost – brezposelna oseba
Pravici, ki jih uveljavi invalid III. kategorije invalidnosti, sta različni, saj v primeru premestitve pridobi pravico do nadomestila za invalidnost, v primeru pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega pa pravico do delne invalidske pokojnine. Navedeno razlikovanje je posebej pomembno pri uveljavljanju pravic brezposelnih zavarovancev, kar je tudi tožničin primer. Ker je upravičena do premestitve, se ji nadomestilo za invalidnost odmeri v višini 40 % invalidske pokojnine, ki bi jo prejela ob nastanku invalidnosti. Če pa bi ji bila priznana pravica do dela s polovico polnega delovnega časa na drugem delu, pa bi se ji delna invalidska pokojnina odmeri v višini 50 % invalidske pokojnine, ki bi jo prejela ob nastanku invalidnosti.
Ponoven vstop v zavarovanje, ki pomeni začetek opravljanja dejavnosti, na podlagi katere je zavarovanec obvezno vključen v zavarovanje, pomeni pridobitev lastnosti zavarovanca in prenehanje izplačila pokojnine.
državna pokojnina – pogoji za priznanje – stalno prebivališče
Pogoj prijavljenega stalnega prebivališča med 15. in 65. starosti v Republiki Sloveniji za priznanje pravice do državne pokojnine se ne nanaša na dejansko prebivanje, ampak na upravni akt prijave stalnega prebivališča.
pobot – povračilo stroškov v zvezi z delom – odškodninska odgovornost delavca
Pobotanje delodajalčeve terjatve (iz naslova odškodninske odgovornosti delavca) s povračilom stroškov v zvezi z delom (dnevnicami) je možno in dopustno le pod takšnimi pogoji, kot je možen pobot s plačo delavca.
subjektivna sprememba tožbe – privolitev tistega, ki naj vstopi v pravdo – univerzalno pravno nasledstvo – prenos podjetja podjetnika posameznika na novo kapitalsko družbo – statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika posameznika
Ker je bila družba A., d.o.o. - novo tožena stranka, ustanovljena s prenosom celotnega podjetja podjetnice A.COM – K. J., s.p., ki tako predstavlja vložek v kapital novoustanovljene družbe, vnesen z univerzalnim pravnim nasledstvom, v konkretnem primeru ne gre za subjektivno spremembo tožbe, za katero bi se zahtevala privolitev.
Pravila o subjektivni spremembi tožbe ne pridejo v poštev pri univerzalnem pravnem nasledstvu.
odpravnina - odpoklic - član uprave - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sodno varstvo - stroški postopka - nagrada za narok
Tožnik bi moral najkasneje ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas uveljavljati sodno varstvo in sicer bi moral uveljavljati, da se pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Ker tega ni storil, ni mogoče v sodnem sporu, v katerem zahteva plačilo odpravnine na podlagi te pogodbe o zaposlitvi (ki je predhodno prenehala s potekom časa, za katerega je bila sklenjena), ugotavljati, da se pogodba o zaposlitvi šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in da še vedno velja. Ta pogodba o zaposlitvi za določen čas ne velja več in tudi ni več veljala v času odpoklica tožnika, zaradi česar ne more predstavljati podlage za plačilo odpravnine.
ZDR člen 42, 126. OZ člen 376. SKPgd člen 43. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (1998) člen 44, 46.
plača - negativna stimulacija - del plače iz naslova delovne uspešnosti - skupinska delovna uspešnost - merilo za merjenje delovnih rezultatov - odpravnina - neto znesek - bruto znesek - zakonske zamudne obresti
Pri toženi stranki se je skupinska delovna uspešnost za posamezne nivoje spremljala glede na različne kriterije (ki so bili tudi različno ponderirani), s tem da je tožena stranka tožničino plačo obračunavala in izplačevala le ob upoštevanju enega kriterija, pa še tega ni uporabljala pravilno. Kljub temu tožnica ni upravičena do celotne vtoževane razlike v plači, ampak le do razlike v plači do plače, obračunane v skladu z določbami podjetniške kolektivne pogodbe ter merili in kriteriji za ugotavljanje delovne uspešnosti.
Ker velja prekluzija navedbe dejstev in predlaganja dokazov za pritožbene trditve o domnevnem drugem zapustnikovem premoženju, ki naj bi ga imel še v času smrti oziroma ki naj bi ga že pred smrtjo podaril drugima dvema dedičema, posledično velja prekluzija tudi za uveljavljanje dednih pravic v tem zapuščinskem postopku.
zamudna sodba - sklepčnost tožbe - obrazložitev sodbe - prenehanje delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - reintegracija - sodna razveza
Pritožbeno sodišče pri presoji zakonitosti zamudne sodbe, izdane v sporu o prenehanju delovnega razmerja, ne more upoštevati navedb v odgovoru na pritožbo, s katerimi tožena stranka predlaga sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi.
plača - dodatek k plači - dodatek za koordiniranje - splošni akt delodajalca
Glede na to, da pravilnik tožene stranke, ki se nanaša na plače in posebne nagrade, izrecno določa, da o višini in trajanju dodatka za koordiniranje na predlog vodilnega delavca odloča uprava, in ker uprava ni odločila, da tožnici pripada ta dodatek ter s tožnico ni sklenila aneksa k pogodbi o zaposlitvi, formalni pogoji za izplačilo vtoževanega funkcijskega dodatka niso bili izpolnjeni.
Tožnik je za zaostanke plač od leta 1990 do 1994 prejel lastninski certifikat, na podlagi katerega je v postopku lastninjenja podjetja prejel ustrezno število delnic, ki ob izplačilu niso imele značaja plače, in tudi niso bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker prispevki niso bili plačani, je tožbeni zahtevek, da se pri odmeri starostne pokojnine upošteva tudi te zaostanke plač, neutemeljen.
ZST-1 člen 1, 1/3, 5, 5/1, 5/1-2, 34, 34/5, 34a, 34a/1. ZPP člen 158, 363, 363/1, 441, 441/1. ZIZ člen 43, 43/2.
nastanek taksne obveznosti – prispetje spisa na pravdno sodišče – umik izvršilnega predloga – ustavitev postopka izvršbe – dovoljenost pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse
Ker tožnica ugovora ni vložila iz dovoljenega razloga, bi bilo treba njen ugovor zavreči in ne zavrniti, pri čemer pritožbeno sodišče pripominja, da ta kršitev ni takšna, da bi terjala spremembo izpodbijanega sklepa in zavrženje ugovora.