nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - nova škoda - poslabšanje zdravstvenega stanja
Tožnik si je v nesreči pri delu 20. 8. 1984 poškodoval desni gleženj in je prejel odškodnino na podlagi pravnomočne sodbe iz leta 1988. V letu 2002 pa so se pri njem začele nove težave, ki jih sodni izvedenec v letu 1988 ni mogel predvideti, saj ni mogel vedeti, kako bo artroza napredovala. Prav tako ni mogel predvideti, da bo pri tožniku potreben nov operativen poseg ter z njim povezane dodatne bolečine in neugodnosti. Iz tega razloga tožnik utemeljeno vtožuje odškodnino za novo oz. nadaljnjo škodo.
ZIZ člen 15, 101, 102. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-3, 350, 350/2, 365, 365-2.
izvzetost iz izvršbe – odpravnina – vzajemna pomoč – solidarna pomoč – denarna socialna pomoč – Odvetniška zbornica
Odpravnina, kot jo imenuje pritožnik oziroma vzajemna pomoč ob upokojitvi, kot jo navaja upnik, ni sredstvo zaslužka z rednim ali drugim delom, vendar kot taka, ali odpravnina, ali vzajemna pomoč, po določilih ZIZ ni izvzeta iz izvršbe po 101. členu niti ni zakonodajalec zanjo predpisal omejitve v 102. členu ZIZ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro - večje število delavcev
Tožena stranka je sprejela kriterije, na podlagi katerih je uvrščala zaposlene delavce na seznam delavcev, ki naj bi jim redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, čeprav ji le-teh, ker ni šlo za večje število presežnih delavcev, ne bi bilo potrebno določiti. Te kriterije je uporabila za vse delavce enako, tudi pri tožeči stranki jih je uporabila pravilno ter ji zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Četudi se sodišče prve stopnje pri odločitvi o tem, do kolikšne odškodnine kot pravične denarne odškodnine za pretrpljene telesne bolečine (in nevšečnosti med zdravljenjem) je tožnik upravičen, ne sklicuje izrecno na posamezne primere iz sodne prakse, ne zagreši absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067706
OZ člen 179, 943.
višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – izgubljeni dohodek – dnevnice – renta – res iudicata - prekluzija
179. člen OZ za določanje pravične denarne odškodnine ponuja dve vodili: načelo objektivne pogojenosti in načelo individualizacije višine odškodnine. Prvo načelo določa, da mora biti odškodnina določena objektivno, ob upoštevanju razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje in ob primerjavi z odškodninami za primerljivo škodo. Po načelu individualizacije višine odškodnine je pri določanju višine odškodnine potrebno vsakega oškodovanca obravnavati kot neponovljivo celoto in upoštevati vse njegove specifične okoliščine. Prisojena odškodnina je po objektivni plati primerljiva z odškodninami, prisojenimi v podobnih primerih, sodišče prve stopnje pa je pravilno ocenilo in upoštevalo tudi vse tožnikove osebne okoliščine, ki vplivajo na odmero odškodnine, in sicer njegovo starost, prejšnje življenje (predvsem športno aktivnost) in delo, udejstvovanje in pridobivanje zaslužka, ter posledice, ki jih tožnik trpi zaradi obravnavanega dogodka.
Ne drži, da se pojem zaslužek nanaša izključno na plačo, ki jo je tožniku izplačeval delodajalec. Kot zaslužek je mogoče razumeti vse prejemke, ki jih je tožnik prejemal na podlagi delovnega razmerja. Po izvedenem dokaznem postopku se je izkazalo, da je tožnikov zaslužek bil sestavljen iz plače in iz dnevnic, ki so bile delno namenjene kritju stroškov, delno pa plačilu za delo.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik kljub določenim omejitvam še vedno sposoben za delo s polovičnim delovnim časom in da mu mu zato pripada mesečna renta v znesku polovice njegovega mesečnega dohodka.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora – dogovor o odlogu plačila
Zatrjevano dejstvo o dogovoru o odlogu plačila vsebuje implicitno priznanje dolga. Če dolžnik trdi, da je bilo plačilo terjatve z dogovorom odloženo, potem to pomeni, da (prav to) terjatev po temelju priznava. Zato ni več v položaju, ko bi se lahko uspešno branil s trditvijo, da mu ni priznan temelj terjatve.
ZDR člen 42, 166. ZObr člen 98.c. ZSPJS člen 40, 40/2.
vojak – odškodnina za neizkoriščene proste dni – delo preko polnega delovnega časa – nadurno delo – dežurstvo – stalna pripravljenost – plača – dodatek k plači – povračilo stroškov v zvezi z delom
Glede na to, da je tožnik (vojak na misiji) opravil večje število ur od polnega delovnega časa 174 ur na mesec, ki jih ni mogel kompenzirati niti v misiji niti po prihodu v Republiko Slovenijo, je upravičen do plačila za opravljene ure in nadure, ne pa tudi do nadomestila za dežurstvo oziroma do dodatka za pripravljenost.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - posest nepremičnine - dobra vera - prevalitev dokaznega bremena
Dobra vera se domneva. Predmet dokazovanja je posestnikova nedobrovernost. Predmet dokazovanja so bile trditve tožencev, da so tožnica in njeni pravni predniki ob pridobitvi posesti vedeli ali pa bi morali vedeti, da niso upravičeni do posesti sporne parcele, ki sta jih utemeljevala z navedbami in dokazi o zemljiškoknjižnih podatkih, podatkih katastrskih načrtov, lego in površino parcel,... s čimer sta v dokaznem postopku uspela omajati dobro vero tožnice. Dokazno breme sta prevalila na tožnico.
spor z mednarodnim elementom – pristojnost slovenskega sodišča – običajno bivališče tožeče stranke – pogoj šestmesečnega bivanja tožeče stranke v Sloveniji pred vložitvijo tožbe
Tožnikovo običajno bivališče je v Švici in ne v Sloveniji. Iz njegove izpovedi izhaja, da prihaja v Slovenijo dejansko le na obiske.
ZFPPIPP člen 301, 301/1, 301/2, 301/3. ZPP 205, 208, 208/1.
nadaljevanje prekinjenega postopka – dolžnik v stečaju
V konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba prvega odstavka 208. člena ZPP, ker je potrebno upoštevati specialno določbo 301. člena ZFPPIPP, ki določa postopek po nadaljevanju prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve.
STANOVANJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0063332
SZ člen 31, 31/1. SZ-1 člen 30, 30/1, 50, 50/1, 50/1-5. OZ 122, 190, 191.
neupravičena pridobitev - verzija - pogodba o upravljanju - nujna gestija - upravnik - plačilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja
Pogodba o upravljanju se lahko sklene tudi za več stanovanjskih zgradb skupaj in ne le za upravljanje skupnega funkcionalnega zemljišča. Kljub temu, da takšen dogovor v SZ ni bil izrecno predviden, zakon njegove sklenitve ni prepovedoval. Vendar pa v takem primeru pogodba o upravljanju zavezuje zgolj lastnike stanovanj v tistih zgradbah, v katerih je bila sklenjena z večinskim soglasjem lastnikov.
Nikakor ne gre sprejeti stališča tožene stranke, da kljub temu, da storitve upravnika koristi, upravniku stroškov upravljanja in obratovanja ni dolžna plačevati.
izpodbijanje sklepov nadzornega sveta – uporaba pravil OZ – prejemki članov uprave
Nadzorni svet družbe ni organ z javnimi pooblastili, ki z oblastno močjo odloča o pravicah posameznika (kot npr. sodišče ali upravni organ), pač pa je organ odločanja gospodarske družbe, ki svoje odločitve sprejema na bistveno bolj neformalen način. V konkretnem primeru nastopa le kot stranka pogodbe o zaposlitvi, ki ji zakon zaradi koristi družbe, ki jih mora zasledovati, priznava določena enostranska upravičenja pri znižanju plače članu uprave. Zoper sklep nadzornega sveta o znižanju plače ni predvideno nobeno pravno sredstvo, pač pa je članu uprave prav tako dano enostransko upravičenje do odpovedi pogodbe, s čimer se položaj pogodbenih strank uravnovesi.
V primeru 270. člena ZGD-1 gre za kogentno določbo v smislu, da se družba upravičenju, da članu uprave ob izpolnitvi zakonskih pogojev zniža prejemke, s pogodbo ne more odpovedati. Znižanje prejemkov članom uprave je opcija in ne dolžnost nadzornega sveta.
ZNP člen 19, 37, 132. ZPP člen 108, 190, 192, 350, 350/2, 356, 365-3, 366. ZZK-1 člen 3.
postopek določitve meje med nepremičninami – odtujitev nepremičnine med postopkom – udeleženci nepravdnega postopka – predlog za ureditev meje
Ker je materialni položaj lastnikov tak, da se učinki odločbe nanje nanašajo (odločba o ureditvi meje), je treba v postopek za ureditev meje pritegniti vse lastnike oz. solastnike.
Ker gre v konkretnem primeru za spor majhne vrednosti, bi morala tudi tožena stranka vsa dejstva navesti najkasneje še v pripravljalni vlogi pred narokom za glavno obravnavo. Ker tega ni storila, se je v skladu z določbo 2. odstavka 214. člena ZPP štelo da so dejstva, ki jih stranka ne zanika, priznana.
Lastniki in uporabniki poslovnih prostorov postanejo že s tem, ko imajo sedež dejavnosti registriran na območju Občine Lendava, zavezanci za plačilo storitev tožeče stranke. Odlok določa tudi postopek oprostitev plačila storitev (z vpisom v register), pri čemer lahko uporabnik (popolno) oprostitev doseže le s prenehanjem opravljanja dejavnosti in izpraznitvijo poslovnih prostorov. V konkretnem primeru je tožena stranka trdila le, da opravlja delo na terenu, pri strankah. Glede na povzeto pravno podlago pa navedena trditev ne zadošča za to, da bi tožena stranka lahko dosegla oprostitev plačila storitev tožeče stranke.
javni uslužbenec - plača - uvrstitev v plačni razred
Za toženo stranko velja Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, delovno mesto, ki ga opravlja tožeča stranka na sedežu tožene stranke, pa sodi v zdravstveno dejavnost. Zato je pri sistemizaciji delovnega mesta treba upoštevati uvrstitev v plačni razred iz Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije in je pravilna odločitev, da za del delovnega časa, v katerem tožnica opravlja delo logopeda na sedežu tožene stranke v zdravstveni enoti, tožnici pripada plačilo po uvrstitvi v plačni razred, določeno za plačno skupino E, za del delovnega časa, ki ga tožnica opravlja na drugih enotah, pa plačilo za delo učitelja, ki izvaja individualno in skupinsko pomoč učencem in dodatno strokovno pomoč učencem s posebnimi potrebami, po določbah plačne podskupine D, ki določa plačne razrede za dejavnost vzgoje in izobraževanja.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0055490
ZIZ člen 17, 44, 44/4. OZ člen 376, 1060. ZOR člen 277.
aktivna legitimacija upnika – območna enota zavarovalnice – pomanjkljivost, ki se jo da odpraviti – vrnitev v popravo – sposobnost biti stranka – zakonske zamudne obresti – prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti
Upnica je v predlogu za izvršbo kot firmo upnice navedla Zavarovalnico B. d.d., OE X, vendar je že sama, še preden jo je sodišče prve stopnje s sklepom pozvalo, naj popravi predlog za izvršbo, v odgovoru na ugovor dolžnika poleg imena in sedeža firme Zavarovalnica B d.d., še izrecno označila, da se spor nanaša na OE X. Vrnitev v popravo je, tudi v primerih, ko je kot stranka navedena tvorba, ki nima sposobnosti biti stranka, je pa nedvoumno, da ima sposobnost biti stranka subjekt, v katerega je ta tvorba vključena, možna. Ne gre namreč za pomanjkljivost, ki se je ne da odpraviti.
Glede teka zamudnih obresti po 01. 01. 2002 pa je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo. Takšno spremembo materialnega prava bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati po uradni dolžnosti pri izdaji izpodbijanega sklepa.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 171, 171/1, 171/2, 179.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - varno delo - nepremoženjska škoda
Ker je tožnik vedel, da gradbeni (lovilni) oder ni primeren in da ga ne sme uporabljati, pa kljub temu ni upošteval navodil tožene stranke, ampak je na oder stopil, je podana njegova soodgovornost (v višini 10 %) za škodo, ki jo je utrpel pri padcu z odra.