odplačnost pogodbe - aleatornost pogodbe - pogodba o pomoči in dosmrtnem preživljanju - načelo enake vrednosti dajatev
Pri presoji odplačnosti/neodplačnosti pogodbe o pomoči in dosmrtnem preživljanju zaradi aleatornosti pogodbe obligacijsko načelo enake vrednosti dajatev ni uporabljivo.
Po praksi med pravdnima strankama je sporna nakazila šteti za plačila v običajnem roku izpolnitve obveznosti, na podlagi ugotovitev, da so bili računi plačani v roku približno dveh mesecev in je tožena stranka v letu 2008 pristala na prakso, da je plačila prejela v daljšem roku od tistega, ki ga je navedla na računu, in so se taki roki plačila, ki so znašali en do dva meseca v tem letu ustalili med strankama kot običajni rok plačila.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-2, 13, 13/1. ZPP člen 105a, 105a/3.
oprostitev plačila sodnih taks – odločitev o celotnem predlogu stranke – rok za vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks – pravni interes
Ker je tožnica vložila predlog za oprostitev oziroma odlog plačila sodnih taks za cel postopek in ne zgolj za tožbo, bi moralo sodišče prve stopnje o njenem predlogu za oprostitev sodne takse za pritožbo zoper sklep z dne 14. 06. 2010, ki je glede na vložitev pritožbe dne 30. 09. 2010 pravočasen, odločati (meritorno). Tožnici namreč ni mogoče odreči pravnega interesa, da se o njenem predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo odloči, saj iz izreka in obrazložitve sklepa z dne 14. 06. 2010 izhaja, da je bilo odločeno izključno o predlogu za oprostitev plačila takse za tožbo oziroma za postopek na prvi stopnji.
Taksno obveznost je treba plačati, ko slednja nastane, hkrati pa je treba vložiti tudi morebitni predlog za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse. Taksna obveznost za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, nastane takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek.
ZP-1 člen 50, 60, 60/2, 77, 77/1, 82. ZS člen 105a.
prenos pristojnosti - spor o pristojnosti - začetek postopka o prekršku - pristojnost za odločanje o zahtevi za sodno varstvo - krajevna pristojnost sodišč
Predsednik višjega sodišča je s sklepom prenesel pristojnost za odločanje v zadevi o prekršku po obdolžilnem predlogu PP Grosuplje na Okrajno sodišče v Kočevju, ki se je s sklepom izreklo za nepristojno, ker so v zadevi podani pogoji za odločanje prekrškovnega organa v hitrem postopku. O sporu o pristojnosti med prekrškovnim organom in sodiščem je odločilo Ustavno sodišče RS. Za vodenje postopka o prekršku v zvezi z zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku prekrškovnega organa je pristojno Okrajno sodišče v Grosupljem, saj ta zadeva ni bila prenesena na Okrajno sodišče v Kočevju.
nevarna stvar - (delna) oprostitev odgovornosti – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – objektivna odškodninska odgovornost – prispevek oškodovanca k nastanku škode – vzročna zveza – denarna odškodnina – nepremoženjska škoda – skrbnost dobrega strokovnjaka – zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu
Sodišče druge stopnje je pri presoji, ali gre v konkretnem primeru za nevarno stvar izhajalo iz lastnosti stroja, s katerim se je tožnica poškodovala, načina njegovega delovanja in uporabe. Nevarnost bi lahko delodajalec z maksimalno skrbnostjo strokovnjaka in doslednim spoštovanjem predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, sicer zmanjšal, a kljub vsemu je ne bi more spustiti pod raven standarda povečane nevarnosti. Polnilno – zamašilni stroj je v konkretnih okoliščinah po svoji naravi predstavljal povečano nevarnost za življenje in zdravje oziroma povečano nevarnost nastanka škode za okolico, kar je terjalo povečano pozornost delodajalca, ki se je ukvarjal z dejavnostjo polnjenja plastenk, in tožnice, ki je prihajala v stik s strojem. Zato je delodajalec, kot imetnik tega stroja, objektivno odškodninsko odgovoren za škodo, ki je nastala tožeči stranki oziroma je za škodo odgovorna tožena stranka, pri kateri je imel delodajalec zavarovano svojo odgovornost za škodo. Da je delodajalec vedel in dopuščal, da se v primeru zagozdenja plastenk, stroj ne izklaplja, ampak delavec nemudoma poskuša rešiti nastalo situacijo. Ker pa je šlo v konkretnem primeru za nepredviden dogodek, ki se v dvanajstletnem delovanju stroja še ni zgodil, kar je izpovedal tožničin delovodja, delavki, kljub stanju, ki ga je s svojim ravnanjem ustvarila in je z vidika zagotavljanja varstva pri delu prepovedano, ne moremo pripisati prevelike soodgovornosti za nastanek škode. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje po mnenju sodišča druge stopnje pravilno ugotovilo obseg soodgovornosti (20 %) tožeče stranke za nastalo škodo. Ker izvedenec Č. pri tožnici ni ugotovil poškodb, ki bi lahko privedle do po-poškodbenega glavobola, stranki pa temu mnenju nista nasprotovali, je mogoče zaključiti, da tožničini glavoboli niso v vzročni zvezi s škodnim dogodkom. Ker tožnica v konkretnem primeru ni dokazala vzročne zveze med škodnim dogodkom in njenimi glavoboli, niti ni dokazala škode, ji sodišče iz postavke duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ne more priznati denarne odškodnine.
OZ člen 131, 148, 148/2. ZPP člen 30, 46, 47, 482, 482/1.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – fizična oseba – gospodarska družba – spor med družbenikom in družbo – odškodninska odgovornost
Zahtevek tožeče stranke (družbe) do toženca (fizične osebe, bivšega direktorja tožeče stranke) temelji na določbah 131. člena v zvezi z 2. odstavkom 148. člena OZ, torej na splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti in ne na pravu gospodarskih družb. Poleg tega je toženec fizična oseba, ki ni (več) član organov upravljanja družbe, tako, da ne gre za spor med družbo in članom organa upravljanja družbe, niti ne gre za spor med družbenikom in družbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070846
URS člen 22, 23, 26. ZUP člen 222, 256, 309. ZPP člen 70, 70/6, 285, 287, 300.
odškodninska odgovornost države za protipravno delovanje državnih organov – protipravno ravnanje državnih organov – materialno procesno vodstvo
Vlada Republika Slovenija ne more biti stranka pravdnega postopka. Za njeno ravnanje odškodninsko odgovarja Republika Slovenija, ki je pravna oseba. Ravnanje Uprave inšpekcijskih služb ne odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti.
Odprta razprava o dejstvih je stvar materialno procesnega vodstva. To ne sme iti tako daleč, da bi trpela nepristranskost sodišča. Sodišče si mora prizadevati, da med strankama pride do poravnave, vendar strank ni dopustno prisiljevati k sklenitvi poravnave.
ZDR člen 15, 22, 54, 204. ZOFVI člen 99, 99/4, 100, 100/2.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – pogodbena svoboda – vzgoja in izobraževanje – izobrazba za zasedbo delovnega mesta – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe – ugotovitvena tožba – pravni interes
V ZDR ni podlage, da bi se delodajalcu naložilo, da z delavcem po ugotovitvi, da je v delovnem razmerja za nedoločen čas na podlagi že pred tem pisno sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas, sklene novo pogodbo o zaposlitvi. Delavec enostavno nadaljuje delo na delovnem mestu, za katero je nazadnje sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas (ki se šteje za nedoločen čas) in sicer s pravicami, ki izhajajo iz te pogodbe (saj se pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro - večje število delavcev
Tožena stranka je sprejela kriterije, na podlagi katerih je uvrščala zaposlene delavce na seznam delavcev, ki naj bi jim redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, čeprav ji le-teh, ker ni šlo za večje število presežnih delavcev, ne bi bilo potrebno določiti. Te kriterije je uporabila za vse delavce enako, tudi pri tožeči stranki jih je uporabila pravilno ter ji zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067706
OZ člen 179, 943.
višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – izgubljeni dohodek – dnevnice – renta – res iudicata - prekluzija
179. člen OZ za določanje pravične denarne odškodnine ponuja dve vodili: načelo objektivne pogojenosti in načelo individualizacije višine odškodnine. Prvo načelo določa, da mora biti odškodnina določena objektivno, ob upoštevanju razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje in ob primerjavi z odškodninami za primerljivo škodo. Po načelu individualizacije višine odškodnine je pri določanju višine odškodnine potrebno vsakega oškodovanca obravnavati kot neponovljivo celoto in upoštevati vse njegove specifične okoliščine. Prisojena odškodnina je po objektivni plati primerljiva z odškodninami, prisojenimi v podobnih primerih, sodišče prve stopnje pa je pravilno ocenilo in upoštevalo tudi vse tožnikove osebne okoliščine, ki vplivajo na odmero odškodnine, in sicer njegovo starost, prejšnje življenje (predvsem športno aktivnost) in delo, udejstvovanje in pridobivanje zaslužka, ter posledice, ki jih tožnik trpi zaradi obravnavanega dogodka.
Ne drži, da se pojem zaslužek nanaša izključno na plačo, ki jo je tožniku izplačeval delodajalec. Kot zaslužek je mogoče razumeti vse prejemke, ki jih je tožnik prejemal na podlagi delovnega razmerja. Po izvedenem dokaznem postopku se je izkazalo, da je tožnikov zaslužek bil sestavljen iz plače in iz dnevnic, ki so bile delno namenjene kritju stroškov, delno pa plačilu za delo.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik kljub določenim omejitvam še vedno sposoben za delo s polovičnim delovnim časom in da mu mu zato pripada mesečna renta v znesku polovice njegovega mesečnega dohodka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - DENACIONALIZACIJA
VSM0021201
OZ člen 1060. ZOR člen 113, 113/1, 132, 132/3, 455. ZPP člen 165, 165/3, 338, 338/1, 339, 339/2, 339/2-14, 355, 355/2. ZSKZ člen 14, 14/5, 20, 20/1, 20/2.
menjava kmetijskih zemljišč – kmetijska zemljišča v družbeni lasti - menjalna pogodba – razveza pogodbe – kondikcijski zahtevek
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da toženi Sklad ni pravni naslednik H.. Sklad res ni njegov univerzalni pravni naslednik, in ne odgovarja za škodo, ki jo je H. povzročil. Vendar je po petem odstavku 14. člena ZSKZ pravni naslednik tega upravljalca kmetijskih zemljišč v delu, ki se nanaša na prenesena kmetijska zemljišča.
ugovor zoper plačilni nalog – sodna taksa za umik pritožbe– umik vloge
Sodišče prve stopnje je sodno takso pravilno odmerilo v skladu s 6. odstavkom 34. člena ZST-1, ki določa, da se v primeru, ko se šteje vloga za umaknjeno, plača taksa, ki jo tarifni del ZST-1 določa za umik vloge. Le, če tarifni del ZST-1 takšne določbe nima, se plača 1/3 takse, ki je določena za postopek o vlogi. Ker ZST-1 v tarifnem delu določa višino takse v primeru, ko se postopek s pritožbo konča z umikom pritožbe, je sodišče prve stopnje sodno takso za umik pritožbe določilo pravilno.
razžalitev časti in dobrega imena - duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena – posredno žaljiva navedba
Zapisi glede tega, da so oskrbovanci hotela, katerega direktorica je bila tožnica, z oporoko le-tej zapuščali premoženje, potem pa umirali nenavadno pogosto in v sumljivih okoliščinah, so očitki nemoralnega ravnanja, ker ga nedvoumno implicirajo.
Žaljiva navedba ni nujno neposredno, eksplicitno žaljiva (žaljiva sama po sebi), lahko je njena žaljivost razvidna šele s pomenom, ki je razviden iz konteksta. Navedbo je treba presojati kot celoto, glede na njen običajen, navaden namen, pri tem pa imeti v mislih povprečnega bralca.
pogodba o delu – odgovornost za napake – odgovornost podjemnika - škoda zaradi zaupanja – trditveno in dokazno breme
Odgovornost za stvarne napake je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti, posebna pravila o odgovornosti za stvarne napake pa izključujejo uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti. To pomeni, da morajo biti za uveljavljanje odškodninskega zahtevka za povrnitev škode zaradi zaupanja izpolnjene enake predpostavke kot za podjemnikovo odgovornost za stvarne napake.
Velja domneva, da vzrok za napako izvira iz podjemnikove sfere. Te odgovornosti se lahko podjemnik razbremeni, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069416
ZPP člen 7, 212, 282, 282/4, 282/5.
pogoj – trditvena podlaga – sklepčnost
Po določilu 212. člena ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek. Ker je bil aneks sklenjen, še predno je bil izbran izvajalec športnega objekta R., izbrana pa ni bila tožena stranka, je zmotno pritožbeno stališče, da je „tožena stranka tista, ki bi morala dokazati, da je kot podizvajalec izbrane družbe prejela nižji znesek od tistega, ki je naveden v aneksu, saj tožeča stranka ni dokazala, da je dela, navedena v 2. členu aneksa, izvajala.
Četudi se sodišče prve stopnje pri odločitvi o tem, do kolikšne odškodnine kot pravične denarne odškodnine za pretrpljene telesne bolečine (in nevšečnosti med zdravljenjem) je tožnik upravičen, ne sklicuje izrecno na posamezne primere iz sodne prakse, ne zagreši absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Praksa med strankama je individualiziran pravni standard, ki ga sodišče ugotovi na podlagi konkretnih okoliščin konkretnega primera. Poleg stalnega poslovnega sodelovanja v določenem časovnem obdobju je treba upoštevati, da gre za ponavljanje poslov z istovrstno vsebino pogodbenega razmerja kot v prejšnjih primerih. Pri ugotavljanju dejanskih rokov izpolnitve obveznosti v praksi, ki obstaja med tožečo in toženo stranko, gre za ugotavljanje dejstev, v kakšnih rokih je tožeča stranka izpolnjevala obveznosti do tožene stranke.
Po praksi je med pravnima strankama sporna nakazila šteti za plačila v običajnem roku izpolnitve, na podlagi ugotovitev, da je tožena stranka upoštevaje večletno dejansko poslovanje pristala na prakso, da bo za dobavljeno blago dobila plačilo v daljšem roku od tistega, ki ga je navedla na računu in se je ustalil kot običajni rok plačila med pravdnima strankama.
gradnja na tujem svetu - dobrovernost - priposestvovanje - stavbna pravica
Pravna pravila ODZ so v paragrafih 417-419 v skladu s takrat uveljavljenim načelom superficies solo cedit omogočila lastniku zemljišča, da mu je pripadlo vse, kar se je na zemljišču zgradilo. Edino izjemo je predstavljala situacija iz paragrafa 418 ODZ, ko je lastnik zemljišča vedel za gradnjo in je ni takoj prepovedal poštenemu graditelju. V nobenem primeru pa ni mogel na tak način pridobiti lastninske pravice z gradnjo na tujem zemljišču nepošteni graditelj ali nekdo, ki sploh ni bil graditelj.
ZIZ člen 15, 101, 102. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-3, 350, 350/2, 365, 365-2.
izvzetost iz izvršbe – odpravnina – vzajemna pomoč – solidarna pomoč – denarna socialna pomoč – Odvetniška zbornica
Odpravnina, kot jo imenuje pritožnik oziroma vzajemna pomoč ob upokojitvi, kot jo navaja upnik, ni sredstvo zaslužka z rednim ali drugim delom, vendar kot taka, ali odpravnina, ali vzajemna pomoč, po določilih ZIZ ni izvzeta iz izvršbe po 101. členu niti ni zakonodajalec zanjo predpisal omejitve v 102. členu ZIZ.