OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065831
OZ člen 179. ZPP 154, 155, 216.
strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – pravno priznana škoda - odmera stroškov – odločanje po prostem preudarku
Za prisojo odškodnine iz naslova strahu ne zadostuje, da je strah nastopil, ampak mora doseči določeno stopnjo intenzivnosti in trajanja, da gre za pravno priznano škodo.
Pri zmanjšanju življenjskih aktivnosti gre za (praviloma trajne) omejitve v oškodovančevih življenjskih aktivnostih, ki jih je in bi jih opravljal, če do poškodbe ne bi prišlo, ne pa za posledice, ki na takšno aktivnost ne vplivajo.
Po 216. členu ZPP sodišče po prostem preudarku odloči o višini odškodnine le, če se višina zneska ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami. To pa ne pomeni, da lahko sodišče arbitrira, ampak sodišču to določilo daje zgolj pravico, da upošteva trditve (in dokaze), ki sami zase sicer ne dajejo odgovora glede višine odškodnine, vseeno pa stvar do določene mere razjasnjujejo. Prosti preudarek tudi ni nadomestek za dolžnost pravdne stranke pri zbiranju procesnega gradiva.
Zgolj dodana trditev o nedobrovernosti staršev tožencev ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe za nepremičnine, za katere tožnik trdi, da jih je priposestvoval, ne more spremeniti dejanskega kompleksa pravde v smeri, da ne bi bila več podana objektivna identiteta tožbe na priposestvovanje.
SPZ člen 43, 43/2. ZDPra člen 1, 9. ZSKZ člen 2, 2/1, 2/5, 3, 6, 14, 14/1. ZTLR člen 28, 28/4, 29.
priposestvovanje - zastopanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS - pasivna legitimacija republike slovenija oziroma sklada kmetijskih zemljišč in gozdov rs - učinki sodbe zoper sklad kmetijskih zemljišč in gozdov
Čeprav je o tožbenem zahtevku za ugotovitev priposestvovanja gozdne parcele, ki je v lasti Republike Slovenije, odločeno v pravdi samo med tožečo stranko in prvotoženo stranko Republiko Slovenijo, po pravnomočnosti te sodbe enakega tožbenega zahtevka iz iste dejanske in pravne podlage, zaradi učinka res iudicata, tudi zoper Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS ni mogoče več postaviti.
začasni zastopnik – prijavljeno prebivališče – naslov za vročanje - neizvedba dokaza – dokazni predlog
Postavitev začasnega zastopnika pomeni poseg v pravico stranke do izjave, zato njegova uporaba terja posebno previdnost v smislu tehtanja sorazmernosti takšnega posega v razmerju do ravno tako ustavno zagotovljene pravice do sodnega varstva.
Ker predstavlja ustrezna trditvena in dokazna ponudba temeljno dolžnost strank v pravdi, ki ji morajo le-te zadostiti v zakonsko določenih prekluzivnih rokih, ni mogoče dopustiti taktiziranja strank z dokaznimi predlogi tako, da bi lahko stranke šele v pritožbenem postopku vztrajale pri izvedbi dokazov, glede predlaganja katerih se niso določno izjavile že v postopku pred sodiščem prve stopnje.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – akontacija odškodnine – valorizacija že izplačane odškodnine
Sojenje po cenah na dan sodne odločbe zagotavlja ohranjanje realne vrednosti prisojene odškodnine, zato je treba po drugi strani upoštevati tudi realno vrednost že izplačane akontacije na enak način, to je z valorizacijo.
ZST-1 člen 12, 12/2, 39. ZST člen 13, 13/3, 15, 15/1. ZPP člen 282, 282/2. ZUstS člen 44.
plačilo sodnih taks – poziv na dopolnitev – obrazec o premoženjskem stanju – začasni zastopnik – ustavna odločba – razveljavitev – učinkovanje ustavne določbe
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje vlogo stranke za oprostitev plačila sodnih taks pravilno zavrglo, saj je stranka kljub pozivu ni dopolnila z izpolnjenim obrazcem o njenem premoženjskem stanju. Pri tem je sodišče prve stopnje kot pravno podlago zmotno uporabilo določbo 2. odst. 12. čl. ZST-1. Moralo bi uporabiti njej vsebinsko enako določbo 3. odst. 13. čl. ZST, saj 39. čl. ZST-1 določa, da se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo ZST-1, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo v skladu z določbami ZST.
Začasni zastopnik stranke tudi nima pravnega interesa vložiti predloga za oprostitev plačila sodnih taks za vloženo pritožbo, saj 1. odst. 15. čl. ZST med drugim določa, da začasni zastopnik stranke, ki ga je postavilo sodišče, v postopku ni dolžan plačevati taks za zastopanega.
Zakona ali dela zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih še ni bilo pravnomočno odločeno. V obravnavanem primeru do dne začetka učinkovanja ustavne odločbe še ni bilo pravnomočno odločeno. Zato se razveljavljenega 2. odst. 282. čl. ZPP za odločanje v tej zadevi ne sme uporabiti.
varstvo lastninske pravice – vrnitvena tožba – odškodninski zahtevek – zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve – zastaranje
V primeru vrnitvenega zahtevka mora tožnik dokazati, da je lastnik in da je stvar v dejanski oblasti toženca.
Ob ugotovitvi prvega sodišča o tem, kdaj je tožnik zvedel za odvzem vozila in kdo mu ga je odvzel, je pravilna odločitev o tem, da je njegov denarni zahtevek zastaral, tako upoštevajoč zastaralni rok, ki velja pri odškodninskih terjatvah, kot tudi splošni zastaralni rok.
ZIZ člen 15, 101, 102. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-3, 350, 350/2, 365, 365-2.
izvzetost iz izvršbe – odpravnina – vzajemna pomoč – solidarna pomoč – denarna socialna pomoč – Odvetniška zbornica
Odpravnina, kot jo imenuje pritožnik oziroma vzajemna pomoč ob upokojitvi, kot jo navaja upnik, ni sredstvo zaslužka z rednim ali drugim delom, vendar kot taka, ali odpravnina, ali vzajemna pomoč, po določilih ZIZ ni izvzeta iz izvršbe po 101. členu niti ni zakonodajalec zanjo predpisal omejitve v 102. členu ZIZ.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - nova škoda - poslabšanje zdravstvenega stanja
Tožnik si je v nesreči pri delu 20. 8. 1984 poškodoval desni gleženj in je prejel odškodnino na podlagi pravnomočne sodbe iz leta 1988. V letu 2002 pa so se pri njem začele nove težave, ki jih sodni izvedenec v letu 1988 ni mogel predvideti, saj ni mogel vedeti, kako bo artroza napredovala. Prav tako ni mogel predvideti, da bo pri tožniku potreben nov operativen poseg ter z njim povezane dodatne bolečine in neugodnosti. Iz tega razloga tožnik utemeljeno vtožuje odškodnino za novo oz. nadaljnjo škodo.
družbeno sredstvo – pravica do uporabe družbenih sredstev – dejanska uporaba - stečajni postopek – izločitveni zahtevek
Družbeno sredstvo je bilo izrazito ekonomska kategorija, vendar se je za veljaven prenos zahteval ustrezen pravni naslov. Družbeno ekonomski sistem, kateremu je sledila tudi sodna praksa je opredeljeval družbeno lastnino kot lastnino, ki jo je treba smotrno uporabljati, saj o družbenih sredstvih odloča tisti, ki na njih dela ali povedano drugače, pravico do uporabe nepremičnine v družbeni lastnini pripada le tistemu, ki uporablja nepremičnino v delovnem procesu. Dejanska uporaba nepremičnine daje tožeči stranki pravico do priznanja lastninske pravice na nepremičnini po določbi 3. člena ZLNDL.
Praksa med strankama je individualiziran pravni standard, ki ga sodišče ugotovi na podlagi konkretnih okoliščin konkretnega primera. Poleg stalnega poslovnega sodelovanja v določenem časovnem obdobju je treba upoštevati, da gre za ponavljanje poslov z istovrstno vsebino pogodbenega razmerja kot v prejšnjih primerih. Pri ugotavljanju dejanskih rokov izpolnitve obveznosti v praksi, ki obstaja med tožečo in toženo stranko, gre za ugotavljanje dejstev, v kakšnih rokih je tožeča stranka izpolnjevala obveznosti do tožene stranke.
Po praksi je med pravnima strankama sporna nakazila šteti za plačila v običajnem roku izpolnitve, na podlagi ugotovitev, da je tožena stranka upoštevaje večletno dejansko poslovanje pristala na prakso, da bo za dobavljeno blago dobila plačilo v daljšem roku od tistega, ki ga je navedla na računu in se je ustalil kot običajni rok plačila med pravdnima strankama.
protipravnost - odškodninska odgovornost tožilstva – vložitev obtožnega predloga za kaznivo dejanje pregonljivo na zasebno tožbo
Ravnanje tožilstva, ki je ob vložitvi obtožnega predloga spregledalo, da je zoper zakonca storjeno kaznivo dejanje goljufije pregonljivo na zasebno tožbo in vložilo obtožni predlog (tudi) zaradi kaznivega dejanja goljufije, je strokovno napačno, ni pa podana protipravnost kot predpostavka odškodninske odgovornosti.
ZDR člen 83, 83/2, 87, 87/2, 87/3, 110, 118, 118/1. ZPP člen 142.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - vročanje - osebna vročitev - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi ni mogoče zavrniti zgolj na podlagi premoženjskih razmer delavca (češ da ima dovolj premoženja, da njegov socialni položaj ne bo ogrožen).
vročanje osebi v tujini – pravica do izjave – pravica do informacije
Pravica do izjave zagotavlja, da je vsakomur omogočeno priti do besede v postopku, ki se nanaša na njegove pravice in pravne interese. To zagotavlja, da je stranka subjekt in ne samo objekt postopka. Najpomembnejši del pravdnega postopka, v katerem pride do izraza pravica do izjave, je glavna obravnava. Stranke morajo imeti možnost, da se udeležijo glavne obravnave in se na njej izjavijo. Nujen pogoj za uveljavljanje pravice do izjave je pravica do informacije, zato mora biti zagotovljeno, da stranke najprej izvejo za procesna dejanja, na katerih bodo imele pravico do udeležbe in kjer bodo lahko izvrševale svojo pravico do izjave.
pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve – začasna odredba – denarna terjatev – subjektivna nevarnost – neznatna škoda
Verjeten izkaz nevarnosti, da bo dolžnik odtujil, skrival ali kako drugače razpolagal s premoženjem na način, da bo uveljavitev tožnikove terjatve onemogočena ali precej otežena, mora biti takšen, da za tožnika predstavlja subjektivno nevarnost, ne pa zgolj objektivne nevarnosti. To pomeni, da mora biti verjetno izkazano sedanje aktivno delovanje dolžnika v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve denarne terjatve. Takšnih trditev tožnik ne ponuja, temveč se v svojih izvajanjih spušča le v preteklo ravnanje tožene stranke v zvezi z izpodbijanim pravnim poslom.
Pravica razpolaganja z nepremičnino je bistveni del upravičenj lastnika, torej zanj takšen poseg pomeni prikrajšanje in bi zato moral tožnik navesti in dokazati, zakaj bi v konkretni zadevi za toženo stranko takšna omejitev lahko predstavljala le neznatno škodo.
ZP-1 člen 50, 60, 60/2, 77, 77/1, 82. ZS člen 105a.
prenos pristojnosti - spor o pristojnosti - začetek postopka o prekršku - pristojnost za odločanje o zahtevi za sodno varstvo - krajevna pristojnost sodišč
Predsednik višjega sodišča je s sklepom prenesel pristojnost za odločanje v zadevi o prekršku po obdolžilnem predlogu PP Grosuplje na Okrajno sodišče v Kočevju, ki se je s sklepom izreklo za nepristojno, ker so v zadevi podani pogoji za odločanje prekrškovnega organa v hitrem postopku. O sporu o pristojnosti med prekrškovnim organom in sodiščem je odločilo Ustavno sodišče RS. Za vodenje postopka o prekršku v zvezi z zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku prekrškovnega organa je pristojno Okrajno sodišče v Grosupljem, saj ta zadeva ni bila prenesena na Okrajno sodišče v Kočevju.
pravična denarna odškodnina – nematerialna škoda – zmanjšanje življenjske aktivnosti – vezanost na trditveno podlago
Navedb o začasnih omejitvah življenjskih aktivnosti v času zdravljenja tožnica ni podala v trditveni podlagi, zato jih sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati pri določitvi denarne odškodnine iz naslova telesnih bolečin in prestanih neugodnosti.
razžalitev časti in dobrega imena - duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena – posredno žaljiva navedba
Zapisi glede tega, da so oskrbovanci hotela, katerega direktorica je bila tožnica, z oporoko le-tej zapuščali premoženje, potem pa umirali nenavadno pogosto in v sumljivih okoliščinah, so očitki nemoralnega ravnanja, ker ga nedvoumno implicirajo.
Žaljiva navedba ni nujno neposredno, eksplicitno žaljiva (žaljiva sama po sebi), lahko je njena žaljivost razvidna šele s pomenom, ki je razviden iz konteksta. Navedbo je treba presojati kot celoto, glede na njen običajen, navaden namen, pri tem pa imeti v mislih povprečnega bralca.
URS člen 26. ZOR člen 186, 189, 189/1, 189/3, 360, 360/3, 361, 376, 376/1. ZPP člen 286, 337, 337/1.
odškodninska odgovornost države – telekomunikacije – zastaranje – navadna škoda – izgubljeni dobiček – pravočasnost ugovora zastaranja – prekluzija – ponovljeni postopek
Pritožbeno sodišče pritrjuje večinskemu stališču, ki ugovor zastaranja, ki je podan prvič v pritožbi, obravnava po pravilih prekluzije. Viri, na katere se sklicuje tožeča stranka v pritožbi, procesne situacije ponovljenega postopka pred sodiščem prve stopnje ne obravnavajo, pritožbeno sodišče pa ocenjuje, da se procesni situaciji (pritožba/ponovljeni postopek pred sodiščem prve stopnje) razlikujeta. Funkcija pritožbenega sodišča je pretežno kontrolna (z izjemo procesnih kršitev), funkcija sodišča prve stopnje pa je kreativna.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetno izkazana terjatev – težko nadomestljiva škoda