ZPP člen 168, 168/1. ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/2, 12/3, 13, 13/4.
oprostitev plačila sodnih taks – lastništvo nepremičnine – premoženjski položaj
Zgolj lastništvo nepremičnine, ki ne daje dohodka ali druge upoštevne koristi, samo po sebi ni razlog za zavrnitev predloga za oprostitev plačila taks. Upoštevati je namreč treba vse okoliščine, ki opredeljujejo premoženjski položaj stranke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro - večje število delavcev
Tožena stranka je sprejela kriterije, na podlagi katerih je uvrščala zaposlene delavce na seznam delavcev, ki naj bi jim redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, čeprav ji le-teh, ker ni šlo za večje število presežnih delavcev, ne bi bilo potrebno določiti. Te kriterije je uporabila za vse delavce enako, tudi pri tožeči stranki jih je uporabila pravilno ter ji zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro - večje število delavcev
Tožena stranka je sprejela kriterije, na podlagi katerih je uvrščala zaposlene delavce na seznam delavcev, ki naj bi jim redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, čeprav ji le-teh, ker ni šlo za večje število presežnih delavcev, ne bi bilo potrebno določiti. Te kriterije je uporabila za vse delavce enako, tudi pri tožeči stranki jih je uporabila pravilno ter ji zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Ker je prvostopno sodišče ugotovilo, da je tožeča stranka svoje obveznosti ves čas sodelovanja s toženo stranko poravnavala izključno s kompenzacijami, da zamude v spornem obdobju niso bile večje od tistih iz predspornega obdobja in da je insolventnost postala splošno znano dejstvo šele po tistem, ko je bilo opravljeno zadnje plačilo s strani tožeče stranke, pritožnica z zatrjevanjem, da je ustrezno skrbnost pravočasno zatrjevala, sodišče prve stopnje pa se do teh trditev z ničemer ni opredelilo, ne more uspeti.
izvedenina – nagrada izvedencu – nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
Pri presoji, ali je izvedenec opravil delo, ki mu ga je naložilo sodišče, ni pomembno, ali se stranke oziroma udeleženci postopka z njim strinjajo. Prav tako ni pomembno, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne.
zastaranje odškodninske terjatve – odškodninska odgovornost predsednika uprave
Datum prenehanja toženčeve funkcije direktorja tožnice je odločilen za pričetek teka zastaralnega roka le pri tistih terjatvah, glede katerih je sodišče ugotovilo, da je tožnica za vtoževano škodo zvedela oziroma bi mogla in morala zvedeti že pred tem datumom, saj v obdobju, ko je bil toženec še direktor tožnice, slednja zoper njega ni mogla vložiti odškodninske tožbe. Tožnica kot pravna oseba je za škodo izvedela takrat, ko je zanjo izvedel njen organ poslovodstva, nadzorni svet ali vršilka dolžnosti direktorja in da torej ni odločilno, kdaj se je z njo seznanil kasnejši direktor.
izpolnitev obveznosti – odstop od pogodbe brez naknadnega roka - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve
Tožnica lahko odstopi od pogodbe, ne da bi toženki pustila dodatni rok za izpolnitev, saj iz toženkinega ravnanja izhaja, da ni nameravala, niti izpolnila svoje obveznosti.
Tožnica se ne more sklicevati na dokazni predlog tožene stranke, ker ga je ta predlagala za dokazovanje svojih dejstev, ne pa za dokazovanje dejstev tožeče stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065831
OZ člen 179. ZPP 154, 155, 216.
strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – pravno priznana škoda - odmera stroškov – odločanje po prostem preudarku
Za prisojo odškodnine iz naslova strahu ne zadostuje, da je strah nastopil, ampak mora doseči določeno stopnjo intenzivnosti in trajanja, da gre za pravno priznano škodo.
Pri zmanjšanju življenjskih aktivnosti gre za (praviloma trajne) omejitve v oškodovančevih življenjskih aktivnostih, ki jih je in bi jih opravljal, če do poškodbe ne bi prišlo, ne pa za posledice, ki na takšno aktivnost ne vplivajo.
Po 216. členu ZPP sodišče po prostem preudarku odloči o višini odškodnine le, če se višina zneska ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami. To pa ne pomeni, da lahko sodišče arbitrira, ampak sodišču to določilo daje zgolj pravico, da upošteva trditve (in dokaze), ki sami zase sicer ne dajejo odgovora glede višine odškodnine, vseeno pa stvar do določene mere razjasnjujejo. Prosti preudarek tudi ni nadomestek za dolžnost pravdne stranke pri zbiranju procesnega gradiva.
Ker je bil predmetni spis obnovljen, v njem ni vročilnice, ki bi dokazovala vročitev tožbe prvi toženki. Vendar pa je slednja na naroku (ki je bil opravljen še pred izgubo spisa), ko ji je sodnica predočila, da so zoper njo izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, povedala, da odgovora na tožbo ni vložila in da je tožbo vrgla stran. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je ta izpovedba prve toženke zadosten dokaz o tem, da ji je bila tožba vročena.
zamudna sodba – ukinitev preživnine polnoletnemu otroku, ki se ne šola
Tožnik je oče toženke, ki je polnoletna, zato v preživninskem sporu ni bilo ovir za izdajo zamudne sodbe, če so bili izpolnjeni pogoji iz 318. člena ZPP.
Praksa med strankama je individualiziran pravni standard, ki ga sodišče ugotovi na podlagi konkretnih okoliščin konkretnega primera. Poleg stalnega poslovnega sodelovanja v določenem časovnem obdobju je treba upoštevati, da gre za ponavljanje poslov z istovrstno vsebino pogodbenega razmerja kot v prejšnjih primerih. Pri ugotavljanju dejanskih rokov izpolnitve obveznosti v praksi, ki obstaja med tožečo in toženo stranko, gre za ugotavljanje dejstev, v kakšnih rokih je tožeča stranka izpolnjevala obveznosti do tožene stranke.
Po praksi je med pravnima strankama sporna nakazila šteti za plačila v običajnem roku izpolnitve, na podlagi ugotovitev, da je tožena stranka upoštevaje večletno dejansko poslovanje pristala na prakso, da bo za dobavljeno blago dobila plačilo v daljšem roku od tistega, ki ga je navedla na računu in se je ustalil kot običajni rok plačila med pravdnima strankama.
protipravnost - odškodninska odgovornost tožilstva – vložitev obtožnega predloga za kaznivo dejanje pregonljivo na zasebno tožbo
Ravnanje tožilstva, ki je ob vložitvi obtožnega predloga spregledalo, da je zoper zakonca storjeno kaznivo dejanje goljufije pregonljivo na zasebno tožbo in vložilo obtožni predlog (tudi) zaradi kaznivega dejanja goljufije, je strokovno napačno, ni pa podana protipravnost kot predpostavka odškodninske odgovornosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065845
ZIKS člen 145. ZD člen 221. ZKP člen 538, 538/1, 538/1-1, 539, 539/2, 541.
izgubljeni dobiček - odškodnina zaradi neupravičene obsodbe – kasneje najdeno premoženje – dedovanje
Vtoževani izgubljeni dobiček pokojnega očeta zaradi neupravičene obsodbe predstavlja kasneje najdeno premoženje po prvem odstavku 221. člena ZD, ki ga zapuščinsko sodišče ne more razdeliti na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, ne da bi razpisalo narok, na katerega bi povabilo vse dediče, na njem pa ponovno presojalo podane dedne izjave, dedne dogovore in oporočna razpolaganja glede naknadno vrnjenega premoženja, pri čemer je treba poleg njihove vsebine upoštevati tudi posebne okoliščine, zaradi katerih se naknadno odloča o dedovanju tega premoženja.
prodajna pogodba – stvarne napake – jamčevanje za napake – jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine
Jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine iz naslova stvarne napake je treba razumeti kot zahtevek, naj se kupnina zniža za toliko, da kupec ni oškodovan z nakupom stvari z napako.
kolektivni delovni spor - skladnost splošnega akta z zakonom
Ne gre za individualni delovni spor v smislu določb ZDSS-1, če predlagatelj s predlogom zahteva ugotovitev, da je nezakonito neizvrševanje zakona, ker nasprotni udeleženec v zakonsko določenem roku ni sprejel podzakonskega akta. Tak predlog se zavrže.
razžalitev časti in dobrega imena - duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena – posredno žaljiva navedba
Zapisi glede tega, da so oskrbovanci hotela, katerega direktorica je bila tožnica, z oporoko le-tej zapuščali premoženje, potem pa umirali nenavadno pogosto in v sumljivih okoliščinah, so očitki nemoralnega ravnanja, ker ga nedvoumno implicirajo.
Žaljiva navedba ni nujno neposredno, eksplicitno žaljiva (žaljiva sama po sebi), lahko je njena žaljivost razvidna šele s pomenom, ki je razviden iz konteksta. Navedbo je treba presojati kot celoto, glede na njen običajen, navaden namen, pri tem pa imeti v mislih povprečnega bralca.
Stvar ali dejavnost je mogoče šteti za nevarno, če kljub ustrezni skrbnosti obstaja nevarnost, da bo povzročena škoda velika ali če obstaja velika verjetnost, da bo škoda nastala.
V primeru, ko zaradi določenih okoliščin stvar (ali dejavnost) postane takšna, da iz nje izhajajo določeni nadpovprečni riziki zato, da bodo poškodovane pravno zavarovane dobrine, odgovarja kvečjemu tisti, kateremu je možno pripisati krivdo za ravnanje (storitev ali opustitev), ki je imelo za posledico nastop teh okoliščin. Odgovornost je lahko v tem primeru le krivdna in ne objektivna.
zavrženje prepozne revizije – pooblastilo za vložitev revizije
Zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje pritožbo zavrglo, je vselej dopustna revizija. Revizija, vložena 30. 3. 2011 zoper sklep višjega sodišča IV Cpg 1209/2010, je prepozna. Rok za revizijo je 30 dni od vročitve prepisa sodbe oziroma sklepa, v konkretnem, primeru pa je odvetnik (drugo) revizijo zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cpg 1209/2010 vložil več kot 2 meseca po prejemu tega sklepa.