ZST-1 člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-2, 13, 13/1. ZPP člen 105a, 105a/3.
oprostitev plačila sodnih taks – odločitev o celotnem predlogu stranke – rok za vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks – pravni interes
Ker je tožnica vložila predlog za oprostitev oziroma odlog plačila sodnih taks za cel postopek in ne zgolj za tožbo, bi moralo sodišče prve stopnje o njenem predlogu za oprostitev sodne takse za pritožbo zoper sklep z dne 14. 06. 2010, ki je glede na vložitev pritožbe dne 30. 09. 2010 pravočasen, odločati (meritorno). Tožnici namreč ni mogoče odreči pravnega interesa, da se o njenem predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo odloči, saj iz izreka in obrazložitve sklepa z dne 14. 06. 2010 izhaja, da je bilo odločeno izključno o predlogu za oprostitev plačila takse za tožbo oziroma za postopek na prvi stopnji.
Taksno obveznost je treba plačati, ko slednja nastane, hkrati pa je treba vložiti tudi morebitni predlog za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse. Taksna obveznost za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, nastane takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek.
ugovor zoper plačilni nalog – sodna taksa za umik pritožbe– umik vloge
Sodišče prve stopnje je sodno takso pravilno odmerilo v skladu s 6. odstavkom 34. člena ZST-1, ki določa, da se v primeru, ko se šteje vloga za umaknjeno, plača taksa, ki jo tarifni del ZST-1 določa za umik vloge. Le, če tarifni del ZST-1 takšne določbe nima, se plača 1/3 takse, ki je določena za postopek o vlogi. Ker ZST-1 v tarifnem delu določa višino takse v primeru, ko se postopek s pritožbo konča z umikom pritožbe, je sodišče prve stopnje sodno takso za umik pritožbe določilo pravilno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro - večje število delavcev
Tožena stranka je sprejela kriterije, na podlagi katerih je uvrščala zaposlene delavce na seznam delavcev, ki naj bi jim redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, čeprav ji le-teh, ker ni šlo za večje število presežnih delavcev, ne bi bilo potrebno določiti. Te kriterije je uporabila za vse delavce enako, tudi pri tožeči stranki jih je uporabila pravilno ter ji zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
zavrženje prepozne revizije – pooblastilo za vložitev revizije
Zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje pritožbo zavrglo, je vselej dopustna revizija. Revizija, vložena 30. 3. 2011 zoper sklep višjega sodišča IV Cpg 1209/2010, je prepozna. Rok za revizijo je 30 dni od vročitve prepisa sodbe oziroma sklepa, v konkretnem, primeru pa je odvetnik (drugo) revizijo zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cpg 1209/2010 vložil več kot 2 meseca po prejemu tega sklepa.
pravica uporabe – priposestvovanje – gradnja na tujem svetu – pridobitev lastninske pravice – družbena lastnina
Res je, da hkrati z pridobitvijo lastninske pravice na objektih tožnik ni mogel pridobiti lastninske pravice na zemljišču v družbeni lastnini, je pa glede na določbo 7. člena ZPN s pridobitvijo lastninske pravice na stavbi, ki stoji na zemljišču v družbeni lastnini, po samem zakonu prenesena tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo. Ta pravica uporabe pa se je v skladu z določbo 3. člena ZLNDL po samem zakonu transformirala v lastninsko pravico na zemljišču.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067706
OZ člen 179, 943.
višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – izgubljeni dohodek – dnevnice – renta – res iudicata - prekluzija
179. člen OZ za določanje pravične denarne odškodnine ponuja dve vodili: načelo objektivne pogojenosti in načelo individualizacije višine odškodnine. Prvo načelo določa, da mora biti odškodnina določena objektivno, ob upoštevanju razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje in ob primerjavi z odškodninami za primerljivo škodo. Po načelu individualizacije višine odškodnine je pri določanju višine odškodnine potrebno vsakega oškodovanca obravnavati kot neponovljivo celoto in upoštevati vse njegove specifične okoliščine. Prisojena odškodnina je po objektivni plati primerljiva z odškodninami, prisojenimi v podobnih primerih, sodišče prve stopnje pa je pravilno ocenilo in upoštevalo tudi vse tožnikove osebne okoliščine, ki vplivajo na odmero odškodnine, in sicer njegovo starost, prejšnje življenje (predvsem športno aktivnost) in delo, udejstvovanje in pridobivanje zaslužka, ter posledice, ki jih tožnik trpi zaradi obravnavanega dogodka.
Ne drži, da se pojem zaslužek nanaša izključno na plačo, ki jo je tožniku izplačeval delodajalec. Kot zaslužek je mogoče razumeti vse prejemke, ki jih je tožnik prejemal na podlagi delovnega razmerja. Po izvedenem dokaznem postopku se je izkazalo, da je tožnikov zaslužek bil sestavljen iz plače in iz dnevnic, ki so bile delno namenjene kritju stroškov, delno pa plačilu za delo.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik kljub določenim omejitvam še vedno sposoben za delo s polovičnim delovnim časom in da mu mu zato pripada mesečna renta v znesku polovice njegovega mesečnega dohodka.
protipravnost - odškodninska odgovornost tožilstva – vložitev obtožnega predloga za kaznivo dejanje pregonljivo na zasebno tožbo
Ravnanje tožilstva, ki je ob vložitvi obtožnega predloga spregledalo, da je zoper zakonca storjeno kaznivo dejanje goljufije pregonljivo na zasebno tožbo in vložilo obtožni predlog (tudi) zaradi kaznivega dejanja goljufije, je strokovno napačno, ni pa podana protipravnost kot predpostavka odškodninske odgovornosti.
Praksa med strankama je individualiziran pravni standard, ki ga sodišče ugotovi na podlagi konkretnih okoliščin konkretnega primera. Poleg stalnega poslovnega sodelovanja v določenem časovnem obdobju je treba upoštevati, da gre za ponavljanje poslov z istovrstno vsebino pogodbenega razmerja kot v prejšnjih primerih. Pri ugotavljanju dejanskih rokov izpolnitve obveznosti v praksi, ki obstaja med tožečo in toženo stranko, gre za ugotavljanje dejstev, v kakšnih rokih je tožeča stranka izpolnjevala obveznosti do tožene stranke.
Po praksi je med pravnima strankama sporna nakazila šteti za plačila v običajnem roku izpolnitve, na podlagi ugotovitev, da je tožena stranka upoštevaje večletno dejansko poslovanje pristala na prakso, da bo za dobavljeno blago dobila plačilo v daljšem roku od tistega, ki ga je navedla na računu in se je ustalil kot običajni rok plačila med pravdnima strankama.
Kljub temu, da obstajajo določene podobnosti med obema postopkoma, pa je postopek zavarovanja dokazov urejen v ZPP in ne v ZIZ. Zato ni podlage za sklep, da bi bilo treba stroške odmeriti po pravilih, ki veljajo za postopke po določbah ZIZ.
nevarna stvar - (delna) oprostitev odgovornosti – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – objektivna odškodninska odgovornost – prispevek oškodovanca k nastanku škode – vzročna zveza – denarna odškodnina – nepremoženjska škoda – skrbnost dobrega strokovnjaka – zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu
Sodišče druge stopnje je pri presoji, ali gre v konkretnem primeru za nevarno stvar izhajalo iz lastnosti stroja, s katerim se je tožnica poškodovala, načina njegovega delovanja in uporabe. Nevarnost bi lahko delodajalec z maksimalno skrbnostjo strokovnjaka in doslednim spoštovanjem predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, sicer zmanjšal, a kljub vsemu je ne bi more spustiti pod raven standarda povečane nevarnosti. Polnilno – zamašilni stroj je v konkretnih okoliščinah po svoji naravi predstavljal povečano nevarnost za življenje in zdravje oziroma povečano nevarnost nastanka škode za okolico, kar je terjalo povečano pozornost delodajalca, ki se je ukvarjal z dejavnostjo polnjenja plastenk, in tožnice, ki je prihajala v stik s strojem. Zato je delodajalec, kot imetnik tega stroja, objektivno odškodninsko odgovoren za škodo, ki je nastala tožeči stranki oziroma je za škodo odgovorna tožena stranka, pri kateri je imel delodajalec zavarovano svojo odgovornost za škodo. Da je delodajalec vedel in dopuščal, da se v primeru zagozdenja plastenk, stroj ne izklaplja, ampak delavec nemudoma poskuša rešiti nastalo situacijo. Ker pa je šlo v konkretnem primeru za nepredviden dogodek, ki se v dvanajstletnem delovanju stroja še ni zgodil, kar je izpovedal tožničin delovodja, delavki, kljub stanju, ki ga je s svojim ravnanjem ustvarila in je z vidika zagotavljanja varstva pri delu prepovedano, ne moremo pripisati prevelike soodgovornosti za nastanek škode. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje po mnenju sodišča druge stopnje pravilno ugotovilo obseg soodgovornosti (20 %) tožeče stranke za nastalo škodo. Ker izvedenec Č. pri tožnici ni ugotovil poškodb, ki bi lahko privedle do po-poškodbenega glavobola, stranki pa temu mnenju nista nasprotovali, je mogoče zaključiti, da tožničini glavoboli niso v vzročni zvezi s škodnim dogodkom. Ker tožnica v konkretnem primeru ni dokazala vzročne zveze med škodnim dogodkom in njenimi glavoboli, niti ni dokazala škode, ji sodišče iz postavke duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ne more priznati denarne odškodnine.
poslovni naslov – izbris iz sodnega registra brez likvidacije
Družba je že s prevzemom sklepa, s katerim je registrsko sodišče ugotovilo, da obstaja razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, izkazala, da na poslovnem naslovu, ki je vpisan v sodni register, ni neznana in da na njem sprejema uradne pošiljke. Iz podpisane vročilnice, pripete k sklepu je razvidno, da je družba na tem naslovu sklep prevzela dne 16. 12. 2010, kar kaže, da ne obstaja razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije iz 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0067707
OZ člen 132, 179, 180, 181, 182. ZOR člen 135, 200, 201, 202, 203.
numerus clausus oblik nepremoženjske škode – odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice – enako varstvo pravic – pravna varnost – načelo zaupanja v pravo
Pravno priznane nepremoženjske škode so opredeljene v 132. členu OZ. Gre za numerus clausus oblik nepremoženjske škode, za katere je mogoče zahtevati denarno odškodnino. Krog nepremoženjskih škod je zaprt in je izključena možnost uveljavljanja odškodnine za ostale bolj ali manj podobne nepremoženjske škode. Pravica do enakega varstva pravic v postopku, psihično trpljenje zaradi odrekanja pravice do pravne varnosti in zaupanja v pravo, kršitve tožnikove pravice kot izraz duševnih bolečin tožnika in tožnikovo nezaupanje v pravo, niso osebnostne pravice in tožeča stranka svojega zahtevka ne more utemeljiti na 179. členu OZ, ki priznava denarno odškodnino za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice. Niso namreč vse temeljne človekove pravice tudi osebnostne pravice. Pravica do sodnega varstva ni namenjena varovanju objekta, ki ga varujejo osebnostne pravice – to je varovanju človekove osebnosti in osebnostnih dobrin. Pravica do sodnega varstva je pravica posameznika, da od države zahteva izpolnitev njene obveznosti. Ker škoda, ki jo tožnik zatrjuje, ni pravno priznana, do nje ni upravičen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - DENACIONALIZACIJA
VSM0021201
OZ člen 1060. ZOR člen 113, 113/1, 132, 132/3, 455. ZPP člen 165, 165/3, 338, 338/1, 339, 339/2, 339/2-14, 355, 355/2. ZSKZ člen 14, 14/5, 20, 20/1, 20/2.
menjava kmetijskih zemljišč – kmetijska zemljišča v družbeni lasti - menjalna pogodba – razveza pogodbe – kondikcijski zahtevek
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da toženi Sklad ni pravni naslednik H.. Sklad res ni njegov univerzalni pravni naslednik, in ne odgovarja za škodo, ki jo je H. povzročil. Vendar je po petem odstavku 14. člena ZSKZ pravni naslednik tega upravljalca kmetijskih zemljišč v delu, ki se nanaša na prenesena kmetijska zemljišča.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – akontacija odškodnine – valorizacija že izplačane odškodnine
Sojenje po cenah na dan sodne odločbe zagotavlja ohranjanje realne vrednosti prisojene odškodnine, zato je treba po drugi strani upoštevati tudi realno vrednost že izplačane akontacije na enak način, to je z valorizacijo.
ZST-1 člen 12, 12/2, 39. ZST člen 13, 13/3, 15, 15/1. ZPP člen 282, 282/2. ZUstS člen 44.
plačilo sodnih taks – poziv na dopolnitev – obrazec o premoženjskem stanju – začasni zastopnik – ustavna odločba – razveljavitev – učinkovanje ustavne določbe
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje vlogo stranke za oprostitev plačila sodnih taks pravilno zavrglo, saj je stranka kljub pozivu ni dopolnila z izpolnjenim obrazcem o njenem premoženjskem stanju. Pri tem je sodišče prve stopnje kot pravno podlago zmotno uporabilo določbo 2. odst. 12. čl. ZST-1. Moralo bi uporabiti njej vsebinsko enako določbo 3. odst. 13. čl. ZST, saj 39. čl. ZST-1 določa, da se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo ZST-1, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo v skladu z določbami ZST.
Začasni zastopnik stranke tudi nima pravnega interesa vložiti predloga za oprostitev plačila sodnih taks za vloženo pritožbo, saj 1. odst. 15. čl. ZST med drugim določa, da začasni zastopnik stranke, ki ga je postavilo sodišče, v postopku ni dolžan plačevati taks za zastopanega.
Zakona ali dela zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih še ni bilo pravnomočno odločeno. V obravnavanem primeru do dne začetka učinkovanja ustavne odločbe še ni bilo pravnomočno odločeno. Zato se razveljavljenega 2. odst. 282. čl. ZPP za odločanje v tej zadevi ne sme uporabiti.
Zgolj dodana trditev o nedobrovernosti staršev tožencev ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe za nepremičnine, za katere tožnik trdi, da jih je priposestvoval, ne more spremeniti dejanskega kompleksa pravde v smeri, da ne bi bila več podana objektivna identiteta tožbe na priposestvovanje.
SPZ člen 43, 43/2. ZDPra člen 1, 9. ZSKZ člen 2, 2/1, 2/5, 3, 6, 14, 14/1. ZTLR člen 28, 28/4, 29.
priposestvovanje - zastopanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS - pasivna legitimacija republike slovenija oziroma sklada kmetijskih zemljišč in gozdov rs - učinki sodbe zoper sklad kmetijskih zemljišč in gozdov
Čeprav je o tožbenem zahtevku za ugotovitev priposestvovanja gozdne parcele, ki je v lasti Republike Slovenije, odločeno v pravdi samo med tožečo stranko in prvotoženo stranko Republiko Slovenijo, po pravnomočnosti te sodbe enakega tožbenega zahtevka iz iste dejanske in pravne podlage, zaradi učinka res iudicata, tudi zoper Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS ni mogoče več postaviti.
procesna sposobnost – pravdna sposobnost – obstoj dvoma – prekinitev postopka – mirovanje postopka
Obstoj poslovne in s tem procesne sposobnosti se sicer domneva, a če sodišče iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, je treba o njenem (ne)obstoju odločiti s stopnjo zanesljivosti. V skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 205. člena ZPP je bil postopek v tej zadevi prekinjen, ko je tožnik izgubil pravdno sposobnost (saj v pravdi že od leta 2005 ni imel pooblaščenca), in ne šele od njegove smrti.
URS člen 26. ZOR člen 186, 189, 189/1, 189/3, 360, 360/3, 361, 376, 376/1. ZPP člen 286, 337, 337/1.
odškodninska odgovornost države – telekomunikacije – zastaranje – navadna škoda – izgubljeni dobiček – pravočasnost ugovora zastaranja – prekluzija – ponovljeni postopek
Pritožbeno sodišče pritrjuje večinskemu stališču, ki ugovor zastaranja, ki je podan prvič v pritožbi, obravnava po pravilih prekluzije. Viri, na katere se sklicuje tožeča stranka v pritožbi, procesne situacije ponovljenega postopka pred sodiščem prve stopnje ne obravnavajo, pritožbeno sodišče pa ocenjuje, da se procesni situaciji (pritožba/ponovljeni postopek pred sodiščem prve stopnje) razlikujeta. Funkcija pritožbenega sodišča je pretežno kontrolna (z izjemo procesnih kršitev), funkcija sodišča prve stopnje pa je kreativna.
OZ člen 131, 148, 148/2. ZPP člen 30, 46, 47, 482, 482/1.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – fizična oseba – gospodarska družba – spor med družbenikom in družbo – odškodninska odgovornost
Zahtevek tožeče stranke (družbe) do toženca (fizične osebe, bivšega direktorja tožeče stranke) temelji na določbah 131. člena v zvezi z 2. odstavkom 148. člena OZ, torej na splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti in ne na pravu gospodarskih družb. Poleg tega je toženec fizična oseba, ki ni (več) član organov upravljanja družbe, tako, da ne gre za spor med družbo in članom organa upravljanja družbe, niti ne gre za spor med družbenikom in družbo.