kolektivni delovni spor - skladnost splošnega akta z zakonom
Ne gre za individualni delovni spor v smislu določb ZDSS-1, če predlagatelj s predlogom zahteva ugotovitev, da je nezakonito neizvrševanje zakona, ker nasprotni udeleženec v zakonsko določenem roku ni sprejel podzakonskega akta. Tak predlog se zavrže.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065831
OZ člen 179. ZPP 154, 155, 216.
strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – pravno priznana škoda - odmera stroškov – odločanje po prostem preudarku
Za prisojo odškodnine iz naslova strahu ne zadostuje, da je strah nastopil, ampak mora doseči določeno stopnjo intenzivnosti in trajanja, da gre za pravno priznano škodo.
Pri zmanjšanju življenjskih aktivnosti gre za (praviloma trajne) omejitve v oškodovančevih življenjskih aktivnostih, ki jih je in bi jih opravljal, če do poškodbe ne bi prišlo, ne pa za posledice, ki na takšno aktivnost ne vplivajo.
Po 216. členu ZPP sodišče po prostem preudarku odloči o višini odškodnine le, če se višina zneska ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami. To pa ne pomeni, da lahko sodišče arbitrira, ampak sodišču to določilo daje zgolj pravico, da upošteva trditve (in dokaze), ki sami zase sicer ne dajejo odgovora glede višine odškodnine, vseeno pa stvar do določene mere razjasnjujejo. Prosti preudarek tudi ni nadomestek za dolžnost pravdne stranke pri zbiranju procesnega gradiva.
zamudna sodba – ukinitev preživnine polnoletnemu otroku, ki se ne šola
Tožnik je oče toženke, ki je polnoletna, zato v preživninskem sporu ni bilo ovir za izdajo zamudne sodbe, če so bili izpolnjeni pogoji iz 318. člena ZPP.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - nova škoda - poslabšanje zdravstvenega stanja
Tožnik si je v nesreči pri delu 20. 8. 1984 poškodoval desni gleženj in je prejel odškodnino na podlagi pravnomočne sodbe iz leta 1988. V letu 2002 pa so se pri njem začele nove težave, ki jih sodni izvedenec v letu 1988 ni mogel predvideti, saj ni mogel vedeti, kako bo artroza napredovala. Prav tako ni mogel predvideti, da bo pri tožniku potreben nov operativen poseg ter z njim povezane dodatne bolečine in neugodnosti. Iz tega razloga tožnik utemeljeno vtožuje odškodnino za novo oz. nadaljnjo škodo.
ZIZ člen 15, 101, 102. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-3, 350, 350/2, 365, 365-2.
izvzetost iz izvršbe – odpravnina – vzajemna pomoč – solidarna pomoč – denarna socialna pomoč – Odvetniška zbornica
Odpravnina, kot jo imenuje pritožnik oziroma vzajemna pomoč ob upokojitvi, kot jo navaja upnik, ni sredstvo zaslužka z rednim ali drugim delom, vendar kot taka, ali odpravnina, ali vzajemna pomoč, po določilih ZIZ ni izvzeta iz izvršbe po 101. členu niti ni zakonodajalec zanjo predpisal omejitve v 102. členu ZIZ.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetno izkazana terjatev – težko nadomestljiva škoda
ZDR člen 83, 83/2, 87, 87/2, 87/3, 110, 118, 118/1. ZPP člen 142.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - vročanje - osebna vročitev - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi ni mogoče zavrniti zgolj na podlagi premoženjskih razmer delavca (češ da ima dovolj premoženja, da njegov socialni položaj ne bo ogrožen).
vročanje osebi v tujini – pravica do izjave – pravica do informacije
Pravica do izjave zagotavlja, da je vsakomur omogočeno priti do besede v postopku, ki se nanaša na njegove pravice in pravne interese. To zagotavlja, da je stranka subjekt in ne samo objekt postopka. Najpomembnejši del pravdnega postopka, v katerem pride do izraza pravica do izjave, je glavna obravnava. Stranke morajo imeti možnost, da se udeležijo glavne obravnave in se na njej izjavijo. Nujen pogoj za uveljavljanje pravice do izjave je pravica do informacije, zato mora biti zagotovljeno, da stranke najprej izvejo za procesna dejanja, na katerih bodo imele pravico do udeležbe in kjer bodo lahko izvrševale svojo pravico do izjave.
začasni zastopnik – prijavljeno prebivališče – naslov za vročanje - neizvedba dokaza – dokazni predlog
Postavitev začasnega zastopnika pomeni poseg v pravico stranke do izjave, zato njegova uporaba terja posebno previdnost v smislu tehtanja sorazmernosti takšnega posega v razmerju do ravno tako ustavno zagotovljene pravice do sodnega varstva.
Ker predstavlja ustrezna trditvena in dokazna ponudba temeljno dolžnost strank v pravdi, ki ji morajo le-te zadostiti v zakonsko določenih prekluzivnih rokih, ni mogoče dopustiti taktiziranja strank z dokaznimi predlogi tako, da bi lahko stranke šele v pritožbenem postopku vztrajale pri izvedbi dokazov, glede predlaganja katerih se niso določno izjavile že v postopku pred sodiščem prve stopnje.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - nepremoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Premajhna kritičnost sodišča pri prelaganju narokov ne more bremeniti tožnika.
Presoja višine odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Prisoja posebne odškodnine zaradi kršitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva, ki ga tožnik v delovnem sporu ni imel, bi pomenila nedopustno kopičenje odškodninskih terjatev, kar bi nasprotovalo namenu odškodnine.
Zgolj dodana trditev o nedobrovernosti staršev tožencev ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe za nepremičnine, za katere tožnik trdi, da jih je priposestvoval, ne more spremeniti dejanskega kompleksa pravde v smeri, da ne bi bila več podana objektivna identiteta tožbe na priposestvovanje.
SPZ člen 43, 43/2. ZDPra člen 1, 9. ZSKZ člen 2, 2/1, 2/5, 3, 6, 14, 14/1. ZTLR člen 28, 28/4, 29.
priposestvovanje - zastopanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS - pasivna legitimacija republike slovenija oziroma sklada kmetijskih zemljišč in gozdov rs - učinki sodbe zoper sklad kmetijskih zemljišč in gozdov
Čeprav je o tožbenem zahtevku za ugotovitev priposestvovanja gozdne parcele, ki je v lasti Republike Slovenije, odločeno v pravdi samo med tožečo stranko in prvotoženo stranko Republiko Slovenijo, po pravnomočnosti te sodbe enakega tožbenega zahtevka iz iste dejanske in pravne podlage, zaradi učinka res iudicata, tudi zoper Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS ni mogoče več postaviti.
Ker je bil predmetni spis obnovljen, v njem ni vročilnice, ki bi dokazovala vročitev tožbe prvi toženki. Vendar pa je slednja na naroku (ki je bil opravljen še pred izgubo spisa), ko ji je sodnica predočila, da so zoper njo izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, povedala, da odgovora na tožbo ni vložila in da je tožbo vrgla stran. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je ta izpovedba prve toženke zadosten dokaz o tem, da ji je bila tožba vročena.
ZPP člen 5, 86, 86/2, 115, 115/2, 339, 339/2, 339/2-8.
predlog za preložitev naroka – pravica do izjave – načelo kontradiktornosti – pooblaščenec
Z odklonitvijo preložitve naroka tožencu ni bila kršena pravica do obravnavanja, saj ga je na naroku zastopal odvetnik, ki se je v imenu in za račun toženca izjavil o vseh spornih dejstvih in dokazih.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – akontacija odškodnine – valorizacija že izplačane odškodnine
Sojenje po cenah na dan sodne odločbe zagotavlja ohranjanje realne vrednosti prisojene odškodnine, zato je treba po drugi strani upoštevati tudi realno vrednost že izplačane akontacije na enak način, to je z valorizacijo.
ZST-1 člen 12, 12/2, 39. ZST člen 13, 13/3, 15, 15/1. ZPP člen 282, 282/2. ZUstS člen 44.
plačilo sodnih taks – poziv na dopolnitev – obrazec o premoženjskem stanju – začasni zastopnik – ustavna odločba – razveljavitev – učinkovanje ustavne določbe
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje vlogo stranke za oprostitev plačila sodnih taks pravilno zavrglo, saj je stranka kljub pozivu ni dopolnila z izpolnjenim obrazcem o njenem premoženjskem stanju. Pri tem je sodišče prve stopnje kot pravno podlago zmotno uporabilo določbo 2. odst. 12. čl. ZST-1. Moralo bi uporabiti njej vsebinsko enako določbo 3. odst. 13. čl. ZST, saj 39. čl. ZST-1 določa, da se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo ZST-1, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo v skladu z določbami ZST.
Začasni zastopnik stranke tudi nima pravnega interesa vložiti predloga za oprostitev plačila sodnih taks za vloženo pritožbo, saj 1. odst. 15. čl. ZST med drugim določa, da začasni zastopnik stranke, ki ga je postavilo sodišče, v postopku ni dolžan plačevati taks za zastopanega.
Zakona ali dela zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih še ni bilo pravnomočno odločeno. V obravnavanem primeru do dne začetka učinkovanja ustavne odločbe še ni bilo pravnomočno odločeno. Zato se razveljavljenega 2. odst. 282. čl. ZPP za odločanje v tej zadevi ne sme uporabiti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro - večje število delavcev
Tožena stranka je sprejela kriterije, na podlagi katerih je uvrščala zaposlene delavce na seznam delavcev, ki naj bi jim redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, čeprav ji le-teh, ker ni šlo za večje število presežnih delavcev, ne bi bilo potrebno določiti. Te kriterije je uporabila za vse delavce enako, tudi pri tožeči stranki jih je uporabila pravilno ter ji zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
kolektivni delovnih spor - spor o zakonitosti stavke - opozorilna stavka - stavkovna straža - napoved stavke - ekonomske in socialne pravice in interesi iz dela
Razlog, zaradi katerega je nasprotni udeleženec organiziral opozorilno stavko v spornem obdobju, ne pomeni uresničevanja ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela, saj je bila stavka organizirana zaradi razrešitve dotedanjega direktorja in imenovanja novega. Razrešitev in imenovanje direktorja sodi v pristojnost delodajalca in nasprotovanje tej odločitvi ne more biti predmet stavke. Stavka, organizirana iz tega razloga, ni zakonita.
priposestvovanje na družbeni lastnini – družbena lastnina
S pravnomočnostjo arondacije so sporne parcele postale družbena lastnina in tožnika na njih ne moreta uveljavljati priposestvovanja, saj se na družbeni lastnini lastninsko pravico ni moglo pridobiti na tak način.