Tožnica se ne more sklicevati na dokazni predlog tožene stranke, ker ga je ta predlagala za dokazovanje svojih dejstev, ne pa za dokazovanje dejstev tožeče stranke.
ZP-1 člen 50, 60, 60/2, 77, 77/1, 82. ZS člen 105a.
prenos pristojnosti - spor o pristojnosti - začetek postopka o prekršku - pristojnost za odločanje o zahtevi za sodno varstvo - krajevna pristojnost sodišč
Predsednik višjega sodišča je s sklepom prenesel pristojnost za odločanje v zadevi o prekršku po obdolžilnem predlogu PP Grosuplje na Okrajno sodišče v Kočevju, ki se je s sklepom izreklo za nepristojno, ker so v zadevi podani pogoji za odločanje prekrškovnega organa v hitrem postopku. O sporu o pristojnosti med prekrškovnim organom in sodiščem je odločilo Ustavno sodišče RS. Za vodenje postopka o prekršku v zvezi z zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku prekrškovnega organa je pristojno Okrajno sodišče v Grosupljem, saj ta zadeva ni bila prenesena na Okrajno sodišče v Kočevju.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0067707
OZ člen 132, 179, 180, 181, 182. ZOR člen 135, 200, 201, 202, 203.
numerus clausus oblik nepremoženjske škode – odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice – enako varstvo pravic – pravna varnost – načelo zaupanja v pravo
Pravno priznane nepremoženjske škode so opredeljene v 132. členu OZ. Gre za numerus clausus oblik nepremoženjske škode, za katere je mogoče zahtevati denarno odškodnino. Krog nepremoženjskih škod je zaprt in je izključena možnost uveljavljanja odškodnine za ostale bolj ali manj podobne nepremoženjske škode. Pravica do enakega varstva pravic v postopku, psihično trpljenje zaradi odrekanja pravice do pravne varnosti in zaupanja v pravo, kršitve tožnikove pravice kot izraz duševnih bolečin tožnika in tožnikovo nezaupanje v pravo, niso osebnostne pravice in tožeča stranka svojega zahtevka ne more utemeljiti na 179. členu OZ, ki priznava denarno odškodnino za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice. Niso namreč vse temeljne človekove pravice tudi osebnostne pravice. Pravica do sodnega varstva ni namenjena varovanju objekta, ki ga varujejo osebnostne pravice – to je varovanju človekove osebnosti in osebnostnih dobrin. Pravica do sodnega varstva je pravica posameznika, da od države zahteva izpolnitev njene obveznosti. Ker škoda, ki jo tožnik zatrjuje, ni pravno priznana, do nje ni upravičen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro - večje število delavcev
Tožena stranka je sprejela kriterije, na podlagi katerih je uvrščala zaposlene delavce na seznam delavcev, ki naj bi jim redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, čeprav ji le-teh, ker ni šlo za večje število presežnih delavcev, ne bi bilo potrebno določiti. Te kriterije je uporabila za vse delavce enako, tudi pri tožeči stranki jih je uporabila pravilno ter ji zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZPP člen 168, 168/1. ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/2, 12/3, 13, 13/4.
oprostitev plačila sodnih taks – lastništvo nepremičnine – premoženjski položaj
Zgolj lastništvo nepremičnine, ki ne daje dohodka ali druge upoštevne koristi, samo po sebi ni razlog za zavrnitev predloga za oprostitev plačila taks. Upoštevati je namreč treba vse okoliščine, ki opredeljujejo premoženjski položaj stranke.
pravica uporabe – priposestvovanje – gradnja na tujem svetu – pridobitev lastninske pravice – družbena lastnina
Res je, da hkrati z pridobitvijo lastninske pravice na objektih tožnik ni mogel pridobiti lastninske pravice na zemljišču v družbeni lastnini, je pa glede na določbo 7. člena ZPN s pridobitvijo lastninske pravice na stavbi, ki stoji na zemljišču v družbeni lastnini, po samem zakonu prenesena tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo. Ta pravica uporabe pa se je v skladu z določbo 3. člena ZLNDL po samem zakonu transformirala v lastninsko pravico na zemljišču.
ZDR člen 15, 22, 54, 204. ZOFVI člen 99, 99/4, 100, 100/2.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – pogodbena svoboda – vzgoja in izobraževanje – izobrazba za zasedbo delovnega mesta – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe – ugotovitvena tožba – pravni interes
V ZDR ni podlage, da bi se delodajalcu naložilo, da z delavcem po ugotovitvi, da je v delovnem razmerja za nedoločen čas na podlagi že pred tem pisno sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas, sklene novo pogodbo o zaposlitvi. Delavec enostavno nadaljuje delo na delovnem mestu, za katero je nazadnje sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas (ki se šteje za nedoločen čas) in sicer s pravicami, ki izhajajo iz te pogodbe (saj se pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070846
URS člen 22, 23, 26. ZUP člen 222, 256, 309. ZPP člen 70, 70/6, 285, 287, 300.
odškodninska odgovornost države za protipravno delovanje državnih organov – protipravno ravnanje državnih organov – materialno procesno vodstvo
Vlada Republika Slovenija ne more biti stranka pravdnega postopka. Za njeno ravnanje odškodninsko odgovarja Republika Slovenija, ki je pravna oseba. Ravnanje Uprave inšpekcijskih služb ne odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti.
Odprta razprava o dejstvih je stvar materialno procesnega vodstva. To ne sme iti tako daleč, da bi trpela nepristranskost sodišča. Sodišče si mora prizadevati, da med strankama pride do poravnave, vendar strank ni dopustno prisiljevati k sklenitvi poravnave.
Četudi se sodišče prve stopnje pri odločitvi o tem, do kolikšne odškodnine kot pravične denarne odškodnine za pretrpljene telesne bolečine (in nevšečnosti med zdravljenjem) je tožnik upravičen, ne sklicuje izrecno na posamezne primere iz sodne prakse, ne zagreši absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetno izkazana terjatev – težko nadomestljiva škoda
ZDR člen 83, 83/2, 87, 87/2, 87/3, 110, 118, 118/1. ZPP člen 142.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - vročanje - osebna vročitev - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi ni mogoče zavrniti zgolj na podlagi premoženjskih razmer delavca (češ da ima dovolj premoženja, da njegov socialni položaj ne bo ogrožen).
vročanje osebi v tujini – pravica do izjave – pravica do informacije
Pravica do izjave zagotavlja, da je vsakomur omogočeno priti do besede v postopku, ki se nanaša na njegove pravice in pravne interese. To zagotavlja, da je stranka subjekt in ne samo objekt postopka. Najpomembnejši del pravdnega postopka, v katerem pride do izraza pravica do izjave, je glavna obravnava. Stranke morajo imeti možnost, da se udeležijo glavne obravnave in se na njej izjavijo. Nujen pogoj za uveljavljanje pravice do izjave je pravica do informacije, zato mora biti zagotovljeno, da stranke najprej izvejo za procesna dejanja, na katerih bodo imele pravico do udeležbe in kjer bodo lahko izvrševale svojo pravico do izjave.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065845
ZIKS člen 145. ZD člen 221. ZKP člen 538, 538/1, 538/1-1, 539, 539/2, 541.
izgubljeni dobiček - odškodnina zaradi neupravičene obsodbe – kasneje najdeno premoženje – dedovanje
Vtoževani izgubljeni dobiček pokojnega očeta zaradi neupravičene obsodbe predstavlja kasneje najdeno premoženje po prvem odstavku 221. člena ZD, ki ga zapuščinsko sodišče ne more razdeliti na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, ne da bi razpisalo narok, na katerega bi povabilo vse dediče, na njem pa ponovno presojalo podane dedne izjave, dedne dogovore in oporočna razpolaganja glede naknadno vrnjenega premoženja, pri čemer je treba poleg njihove vsebine upoštevati tudi posebne okoliščine, zaradi katerih se naknadno odloča o dedovanju tega premoženja.
ZPP člen 5, 86, 86/2, 115, 115/2, 339, 339/2, 339/2-8.
predlog za preložitev naroka – pravica do izjave – načelo kontradiktornosti – pooblaščenec
Z odklonitvijo preložitve naroka tožencu ni bila kršena pravica do obravnavanja, saj ga je na naroku zastopal odvetnik, ki se je v imenu in za račun toženca izjavil o vseh spornih dejstvih in dokazih.
ZFPPIPP člen 103, 103/4-1, 103/4-2, 114, 114/3, 493, 493/3, 499, 499/3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne poravnave ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Ur. l. RS, št. 31/2008, 119/2008 in 523/2009) člen 1.
nagrada stečajnega upravitelja – sprememba predpisov
Glede na to, da se po določilu 34. člena ZFPPIPP-A za odmero nagrade in stroškov upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti, ki so se začeli pred 01. 10. 2008, od 13. 06. 2009 dalje uporablja Pravilnik (to določila napotuje na 2. in 3. odstavek 114. člena ZFPPIPP), po oceni pritožbenega sodišča ne more biti dvoma, da sodišče prve stopnje ni ravnalo nepravilno, ker je odločitev o nagradi oprlo na sedaj veljavni Pravilnik, saj je bil izpodbijani sklep izdan po 13. 06. 2009.
razžalitev časti in dobrega imena - duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena – posredno žaljiva navedba
Zapisi glede tega, da so oskrbovanci hotela, katerega direktorica je bila tožnica, z oporoko le-tej zapuščali premoženje, potem pa umirali nenavadno pogosto in v sumljivih okoliščinah, so očitki nemoralnega ravnanja, ker ga nedvoumno implicirajo.
Žaljiva navedba ni nujno neposredno, eksplicitno žaljiva (žaljiva sama po sebi), lahko je njena žaljivost razvidna šele s pomenom, ki je razviden iz konteksta. Navedbo je treba presojati kot celoto, glede na njen običajen, navaden namen, pri tem pa imeti v mislih povprečnega bralca.
procesna sposobnost – pravdna sposobnost – obstoj dvoma – prekinitev postopka – mirovanje postopka
Obstoj poslovne in s tem procesne sposobnosti se sicer domneva, a če sodišče iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, je treba o njenem (ne)obstoju odločiti s stopnjo zanesljivosti. V skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 205. člena ZPP je bil postopek v tej zadevi prekinjen, ko je tožnik izgubil pravdno sposobnost (saj v pravdi že od leta 2005 ni imel pooblaščenca), in ne šele od njegove smrti.
URS člen 26. ZOR člen 186, 189, 189/1, 189/3, 360, 360/3, 361, 376, 376/1. ZPP člen 286, 337, 337/1.
odškodninska odgovornost države – telekomunikacije – zastaranje – navadna škoda – izgubljeni dobiček – pravočasnost ugovora zastaranja – prekluzija – ponovljeni postopek
Pritožbeno sodišče pritrjuje večinskemu stališču, ki ugovor zastaranja, ki je podan prvič v pritožbi, obravnava po pravilih prekluzije. Viri, na katere se sklicuje tožeča stranka v pritožbi, procesne situacije ponovljenega postopka pred sodiščem prve stopnje ne obravnavajo, pritožbeno sodišče pa ocenjuje, da se procesni situaciji (pritožba/ponovljeni postopek pred sodiščem prve stopnje) razlikujeta. Funkcija pritožbenega sodišča je pretežno kontrolna (z izjemo procesnih kršitev), funkcija sodišča prve stopnje pa je kreativna.
Praksa med strankama je individualiziran pravni standard, ki ga sodišče ugotovi na podlagi konkretnih okoliščin konkretnega primera. Poleg stalnega poslovnega sodelovanja v določenem časovnem obdobju je treba upoštevati, da gre za ponavljanje poslov z istovrstno vsebino pogodbenega razmerja kot v prejšnjih primerih. Pri ugotavljanju dejanskih rokov izpolnitve obveznosti v praksi, ki obstaja med tožečo in toženo stranko, gre za ugotavljanje dejstev, v kakšnih rokih je tožeča stranka izpolnjevala obveznosti do tožene stranke.
Po praksi je med pravnima strankama sporna nakazila šteti za plačila v običajnem roku izpolnitve, na podlagi ugotovitev, da je tožena stranka upoštevaje večletno dejansko poslovanje pristala na prakso, da bo za dobavljeno blago dobila plačilo v daljšem roku od tistega, ki ga je navedla na računu in se je ustalil kot običajni rok plačila med pravdnima strankama.