Mnenj, ki so bila podana v sporu, v katerem se je presojalo, ali je pri tožniku podana invalidnost I. kategorije, ni mogoče upoštevati kot izvedenskih mnenj v tem sporu, ampak se upoštevajo enako kot preostala listinska dokumentacija v spisu.
Dejstvo, da je bil tožnik razvrščen v I. kategorijo invalidnosti, ne pomeni, da je pri njem podana tudi telesna okvara, saj se invalidnost presoja po določbi 60. člena ZPIZ-1, za priznanje telesne okvare pa je odločilnega pomena Sporazum o seznamu telesnih okvar.
socialni spor – stroški postopka – vrednost spornega predmeta
Ker gre v sporni zadevi (odprava odločb toženca, razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti) za socialni spor, v katerem vrednosti spornega predmeta ni mogoče določiti, je treba šteti, da znaša ta vrednost 3.500,00 EUR.
skupno premoženje – državljanstvo bivšega zakonca – način delitve skupnega premoženja
Državljanstvo enega izmed bivših zakoncev lahko vpliva samo na način delitve skupnega premoženja, ne pa tudi na to, ali določena nepremičnina, ki je bila pridobljena v času zakonske zveze spada v skupno premoženje.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - protipravno ravnanje - čiščenje bolniških prostorov - okužba s tuberkulozo - nevarna dejavnost
Pravilni so zaključki sodišča prve stopnje o tem, da stranski intervenient ni mogel predvideti okužbe tožnice s TBC, saj mu diagnoza bolezni kljub izvedenim postopkom in testiranjem za odkritje diagnoze pri dečku (s katerimi je razpolagal), ni bila znana. Ker je stranski intervenient izvedel vse potrebne postopke, ki so bili na voljo, nato pa otroka napotil na nadaljnjo diagnostično obravnavo v strokovno višje organiziran U. k. c. L. in ker je ukrepal v skladu s pravili znanosti in stroke tudi potem, ko je izvedel za diagnozo TBC pri obeh obolelih, so nadaljnji zaključki sodišča prve stopnje o tem, da obema zavarovancema toženih strank ni moč očitati protipravnega ravnanja, pravilni.
samozaposleni – invalid III. kategorije – pravica do dela s krajšim delovnim časom – pravica do delne invalidske pokojnine – prijava pri zavodu za zaposlovanje
Tožnika, ki je bil zavarovan kot samozaposleni in ki ni več sposoben opravljati samostojne dejavnosti, zmožen pa je opravljati drugo ustrezno delo v polovičnem delovnem času (podana je III. kategorija invalidnosti), je sodišče prve stopnje utemeljeno napotilo, da se prijavi na Zavodu RS za zaposlovanje, saj bi sicer ostal brez pravic iz invalidskega zavarovanja.
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov sklepalo, da tožeča stranka ni dokazala, da je v posledici ravnanja tožene stranke na strani tožeče stranke prišlo do odpovedi poslovnih sodelovanj z njenimi komitenti, v posledici česar ni mogla izpolniti svoje obveznosti sklenjene sodne poravnave. Takšne dokazne ocene ni mogoče izpodbiti zgolj s pritožbenim sklicevanjem na objektivni učinek objavljenega časopisnega članka, ki naj bi škodil tožeči stranki. Na osnovi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje zato pravilno sklepalo, da tožeča stranka ni dokazala zatrjevanega zvijačnega ravnanja tožene stranke ob sklenitvi sodne poravnave.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - rok za podajo odpovedi - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - sodelovanje sindikata
Pri presoji, ali gre za večje število delavcev, katerih delo je postalo nepotrebno, je treba upoštevati vse delavce, ki so zaposleni pri toženi stranki, in ne le delavcev v sektorju, v katerem je tožnik opravljal delo.
ZOdvT člen 13. ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-7, 144, 144/4. ZVCP-1 člen 32, 32/9, 32/9-D.
stroški postopka o prekršku – nagrada odvetnika – nagrada v razponu
Ker po mnenju pritožbenega sodišča glede na število opravljenih narokov, porabljen čas za naroke in zagroženo kazen ter kompleksnost dejanske in materialnopravne podlage za odločanje o prekršku, katerega je predlagatelj bremenil obdolženca, predmetne zadeve ni mogoče oceniti kot nadpovprečen temveč zgolj kot povprečen postopek, je pritožbeno sodišče priznalo nagrade za postopek in za vse tri naroke v povprečni višini (srednji vrednosti predpisanega razpona). Nagrado v višini zgornje meje razpona za posamezno opravilo je po oceni pritožbenega sodišča mogoče priznati le v tistih postopkih, ki so izjemno zahtevni tako glede dejanskega stanja kot tudi glede poznavanja materialnopravnih predpisov.
ZPIZ-1 člen 275. OZ člen 190, 190/1. ZDoh člen 25, 29, 29/1, 29/3.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – akontacija dohodnine – vrnitev preplačila
Toženka je tožnici izplačala celotno priznano nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, naknadno pa je na poziv davčnega organa plačala še akontacijo dohodnine. Ker je bila za znesek naknadno obračunane in plačane akontacije dohodnine, ki jo je neupravičen prejela, tožnica obogatena, je ta znesek toženki dolžna vrniti.
bistvena kršitev določb postopka – zaslišanje obdolženca - smiselna uporaba določb Zakona o splošnem upravnem postopku – vročanje - domneva vročitve
Da se šteje po določbi 4. odst. 87. čl. ZUP vročitev vabila za pravilno opravljeno, mora biti navedena zakonska določba spoštovana tudi v delu, ki določa, kako ravna vročevalec s pošiljko, če je naslovnik v petnajstih dneh po puščenem obvestilu ne prevzame. Citirana zakonska določba namreč tudi določa, da po preteku 15-dnevnega roka vročevalec pusti dokument v hišnem oz. izpostavljenem predalčniku naslovnika, kolikor pa stranka nima predalčnika ali je ta neuporaben, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. Glede na to, da vabilo na zaslišanje obdolžencu ni bilo puščeno ne v naslovnikovem hišnem predalčniku niti ni bila pošiljka vrnjena naslovniku, pač pa puščena v hišnem predalčniku na naslovu, kjer obdolženi ne prebiva, pogoji za izdajo sodbe brez obdolženčevega zaslišanja niso bili izpolnjeni, saj obdolženec k zaslišanju ni bil pravilno povabljen.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – ustrezna zaposlitev
Tožena stranka je redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi podala iz utemeljenega razloga, saj je potreba po delu na tožnikovem delovnem mestu direktor projekta prenehala, ko je uprava tožene stranke sprejela sklep, da je projektno delo, ki ga je vodil tožnik, uspešno zaključeno.
izdaja začasne odredbe – objektivna nevarnost – prepoved odtujitve in obremenitve
V predlogu za izdajo začasne odredbe toženec ni zatrjeval okoliščin, ki bi predstavljale objektivno (konkretno) nevarnost, da želi tožnik nepremičnini odtujiti ali obremeniti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe.
kolektivni delovni spor – zamudna sodba – vročanje
Ker je bil predlog s pozivom na odgovor nasprotnemu udeležencu vročen na napačnem naslovu, ki ni poslovni naslov, je predlog prevzel predlagatelj sam. Ker predlog tako ni bil pravilno vročen v odgovor, je bila zamudna sodba izdana v nasprotju z določbami ZPP, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
starostna pokojnina – pogoji za priznanje pravice – sprejem v državljanstvo
Za zaključek, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje in izplačilo starostne pokojnine za nazaj, je bistveno, da ni pridobil državljanstva po 40. členu ZDRS, saj je bila njegova vloga s tem v zvezi zavrnjena, v državljanstvo pa je bil sprejet šele, ko je izpolnil pogoje iz prvega odstavka 10. člena ZDRS,
Ker je bilo že pravnomočno odločeno o tem, da je bila dokončna odločba, ki se nanaša na uveljavljanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja tožnika, pravilno vročena njegovi pooblaščenki, obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena ZUP, češ da tožniku ni bila dana možnost udeležbe v postopku, ni podan.
Tožnica v obdobju zadnjih treh let pred prenehanjem delovnega razmerja, čeprav je bila vpisana v register samostojnih podjetnikov posameznikov, ni bila zavarovana na tej podlagi (ampak kot delavka v delovnem razmerju), zato tudi ni obračunavala prispevkov za obvezno zavarovanje iz tega naslova. Ob prenehanju zavarovanja na podlagi delovnega razmerja kot samostojna podjetnica tudi ni imela zaposlenih delavcev niti ni izpolnjevala starostnega pogoja, ker še ni dopolnila 56 let. Tako ni izpolnjen pogoj za izvzem iz zavarovanja.
zaznamba sklepa o izvršbi na poslovnem deležu – presoja utemeljenosti zahtevka za vpis zaznambe pri poslovnem deležu družbenika
Materialno pravna presoja izdanega izvršilnega sklepa ni v pristojnosti registrskega sodišča. To pa ne pomeni, da registrsko sodišče ob prejemu izvršilnega sklepa zaradi njegove zaznambe pri poslovnem deležu družbenika ni dolžno opraviti materialnopravnega preizkusa po 34. členu ZSReg. Ta preizkus pa po 1. točki 1. odstavka 34. člena ZSReg terja tudi ugotavljanje, ali utemeljenost zahtevka za vpis, v obravnavanem primeru pa vpis po uradni dolžnosti, izhaja iz listin, ki naj bi bile podlaga za vpis.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 184, 184/1. OZ člen 131, 135.
odškodninska odgovornost delodajalca – elementi odškodninskega delikta – protipravno ravnanje – nepremoženjska škoda – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – nezakonito prenehanje delovnega razmerja
S sodbo ugotovljena nezakonitost ravnanja delodajalca ne pomeni v vsakem primeru tudi protipravnosti (nedopustnosti) v smislu odškodninske odgovornosti. Tako tožena stranka za škodo, ki naj bi jo tožnica utrpela zaradi nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (pretrpljene duševne bolečine ter s tem tudi zmanjšanje življenjske aktivnosti), ne odgovarja, saj tožena stranka pri podaji odpovedni ni zavestno ravnala zoper predpise, ampak je le zamudila rok za podajo odpovedi.
ZPP člen 318. ZDR člen 4, 11, 11/2, 15, 16, 42, 120, 131, 204, 204/1, 204/3.
zamudna sodba - zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - obstoj delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja - plača - povrnitev stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - stroški prehrane - regres za letni dopust
Tožnik v času trajanja (delovnega) razmerja od tožene stranke ni zahteval odprave kršitve v smislu 1. odstavka 204. člena ZDR, po prenehanju delovnega razmerja pa tudi ni pravočasno v roku 30 dni od prenehanja delovnega razmerja zahteval ugotovitve nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi oziroma ugotovitve obstoja delovnega razmerja (pogodbe o zaposlitvi). Tako za sodno varstvo (za ugotovitev obstoja delovnega razmerja) niso bile izpolnjene procesne predpostavke, posledično pa tudi ne za iz delovnega razmerja izhajajoče terjatve za izplačilo plače, potnih stroškov, stroškov prehrane in sorazmernega dela regresa za letni dopust.
nagrada za nepravdni postopek – nagrada v postopku prisilne hospitalizacije
Pri odmeri nagrade za nepravdni postopek ne gre le za pravno, pač pa tudi za dejansko vprašanje. Nagrada zanj se odvetniku praviloma odmeri po 2. točki tarifne številke 3101, ker je njegovo delo omejeno na postavitev enega zahtevka in na prejem odločitve sodišča. Le v primerih, če sodišče ugotovi, da je bil obseg odvetnikovega dela večji od običajnega v nepravdnem postopku, se lahko uporabi polna nagrada za postopek s količnikom 1,3 po tarifni številki 3100.
Znižanje po opombi 3 (5) iz tretjega dela ZOdvT je napačno, ker nagrada postavljenega odvetnika v postopku prisilne hospitalizacije ni določena v nespremenljivi vrednosti, ampak v količniku glede na vrednost spornega predmeta, ki je že znižana po 36. členu ZodvT.