odškodninska odgovornost – bolezni, ki so posledica izpostavljenosti azbestu – normativna protipravnost – pravična denarna odškodnina
Podana je t.i. legislativna oziroma normativna protipravnost države Republike Slovenije, ker le-ta v razumnem roku po sprejetju URS, ki določa pravico do zdravega življenjskega okolja, ni sprejela ustreznih predpisov na področju proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki in je v posledici tega tožniku zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu nastala škoda na njegovem zdravju (naplastitev oziroma zadebelitev plevre).
ZOdvT člen 13. ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-7, 144, 144/4. ZVCP-1 člen 32, 32/9, 32/9-D.
stroški postopka o prekršku – nagrada odvetnika – nagrada v razponu
Ker po mnenju pritožbenega sodišča glede na število opravljenih narokov, porabljen čas za naroke in zagroženo kazen ter kompleksnost dejanske in materialnopravne podlage za odločanje o prekršku, katerega je predlagatelj bremenil obdolženca, predmetne zadeve ni mogoče oceniti kot nadpovprečen temveč zgolj kot povprečen postopek, je pritožbeno sodišče priznalo nagrade za postopek in za vse tri naroke v povprečni višini (srednji vrednosti predpisanega razpona). Nagrado v višini zgornje meje razpona za posamezno opravilo je po oceni pritožbenega sodišča mogoče priznati le v tistih postopkih, ki so izjemno zahtevni tako glede dejanskega stanja kot tudi glede poznavanja materialnopravnih predpisov.
ZDR člen 6, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 116, 200. ZPIZ-1 člen 101, 102. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalid – mnenje komisije – utemeljen razlog – dokazno breme – diskriminacija – diskriminacija na podlagi zdravstvenega stanja
Pridobitev mnenja Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja pogoj za podajo odpovedi invalidu, kar pa ne pomeni, da ima to mnenje takšno dokazno vrednost, da bi se že zgolj na podlagi njegovih pavšalnih ugotovitev lahko štel razlog za odpoved za dokazan. Delodajalec je kljub mnenju še vedno dolžan dokazati, da obstoji utemeljen razlog za odpoved, pri čemer sodišče presoja mnenje tako glede ugovora, da komisija dejanskega stanja ni pravilno ali popolno ugotovila, kot glede njenih strokovnih ugotovitev.
bistvena kršitev določb postopka – zaslišanje obdolženca - smiselna uporaba določb Zakona o splošnem upravnem postopku – vročanje - domneva vročitve
Da se šteje po določbi 4. odst. 87. čl. ZUP vročitev vabila za pravilno opravljeno, mora biti navedena zakonska določba spoštovana tudi v delu, ki določa, kako ravna vročevalec s pošiljko, če je naslovnik v petnajstih dneh po puščenem obvestilu ne prevzame. Citirana zakonska določba namreč tudi določa, da po preteku 15-dnevnega roka vročevalec pusti dokument v hišnem oz. izpostavljenem predalčniku naslovnika, kolikor pa stranka nima predalčnika ali je ta neuporaben, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. Glede na to, da vabilo na zaslišanje obdolžencu ni bilo puščeno ne v naslovnikovem hišnem predalčniku niti ni bila pošiljka vrnjena naslovniku, pač pa puščena v hišnem predalčniku na naslovu, kjer obdolženi ne prebiva, pogoji za izdajo sodbe brez obdolženčevega zaslišanja niso bili izpolnjeni, saj obdolženec k zaslišanju ni bil pravilno povabljen.
Zahtevek za odmero pokojnine po 6. členu ZPIZVZ je bil pri tožencu pravilno zavrnjen z utemeljitvijo, da tožnik prejema pokojnino po splošnih predpisih kot upravičenec iz 4. odstavka 2. člena ZPIZVZ in da ni upravičenec po 1., 2. ali 4. alineji 1. odstavka 2. člena ZPIZVZ, kar je pogoj za odmero pokojnine po zahtevani določbi ZPIZVZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0064530
ZIZ člen 136, 138, 138/3,145, 147. ZPPSL člen 36, 36/2, 36/3. OZ člen 6.
izvršba na dolžnikova denarna sredstva – organizacija za plačilni promet – učinek začetka postopka prisilne poravnave na izvršilni postopek – odškodninska odgovornost bank
Ker postopek izvršbe v konkretnem primeru še ni bil zaključen, je pravilno pritožbeno stališče, da je drugotožena stranka (primarna organizacija za plačilni promet) ravnala pravilno s tem, ko je – tudi po navodilu izvršilnega sodišča – zarubljena sredstva zadržala na dolžnikovem računu in jih ni izplačala v korist tožeče stranke (upnika).
izdaja začasne odredbe – objektivna nevarnost – prepoved odtujitve in obremenitve
V predlogu za izdajo začasne odredbe toženec ni zatrjeval okoliščin, ki bi predstavljale objektivno (konkretno) nevarnost, da želi tožnik nepremičnini odtujiti ali obremeniti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - rok za podajo odpovedi - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - sodelovanje sindikata
Pri presoji, ali gre za večje število delavcev, katerih delo je postalo nepotrebno, je treba upoštevati vse delavce, ki so zaposleni pri toženi stranki, in ne le delavcev v sektorju, v katerem je tožnik opravljal delo.
kolektivni delovni spor – zamudna sodba – vročanje
Ker je bil predlog s pozivom na odgovor nasprotnemu udeležencu vročen na napačnem naslovu, ki ni poslovni naslov, je predlog prevzel predlagatelj sam. Ker predlog tako ni bil pravilno vročen v odgovor, je bila zamudna sodba izdana v nasprotju z določbami ZPP, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0069372
ZPP člen 108, 108/1, 180, 180/1, 318, 318/1, 318/3, 338, 338/2. ZASP člen 159, 159/4, 168, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2.
nepopolnost tožbe - nedoločenost zahtevka – javno priobčevanje fonogramov
Ker je tožeča stranka uveljavljala plačilo denarnega zahtevka, bi ga morala v smislu tožbenega zahtevka tudi v tem delu določno opredeliti po višini. Takšna pomanjkljivost predstavlja formalno pomanjkljivost tožbe, ki ne vsebuje vseh sestavin iz 1. odst. 180. čl. ZPP.
izstop edinega komplementarja – vpis izstopa edinega komplementarja iz komanditne družbe – odpoved družbene pogodbe – prenehanje družbe – likvidacija
Izbris edinega komplementarja iz komanditne družbe zaradi odpovedi družbene pogodbe, brez predloga za vpis prenehanja družbe (z dnem konca poslovnega leta, ko odpoved učinkuje) in brez istočasnega predloga za vpis začetka postopka likvidacije družbe, bi bil v nasprotju z zakonom.
krivdna odgovornost delodajalca – soprispevek oškodovanca - neravnina – dvignjena rešetka – pazljivost pri hoji
Glede na to, da je za varno delovno okolje primarno dolžan poskrbeti delodajalec z ustreznim nadzorom, opozorili in organizacijo dela, je odgovornost zavarovanca tožene stranke nekoliko višja od tožnikove.
prehod družbene lastnine v zasebno lastnino – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje služnosti
Na podlagi ZLNDL, ki ureja lastninjenje nepremičnin na podlagi imetništva pravice uporabe, se je lastninska pravica po samem zakonu ob njegovi uveljavitvi pridobila na podlagi pravice uporabe, katere nosilca pa je potrebno določiti, upoštevajoč tedanje predpise. Njena narava je bila drugačna od klasične lastninske pravice, kakor tudi njen prenos (vpis v zemljiško knjigo zanj ni bil konstitutivne narave). Odločilno torej je, katera oseba je ta sredstva imela v posesti in jih uporabljala. Le ta namreč lahko postane lastnik teh nepremičnin.
Sodišče prve stopnje ne more že izdane zamudne sodbe razveljaviti po uradni dolžnosti, četudi ugotovi, da je bila zamudna sodba izdana v času, ko bi moral biti postopek zaradi uvedbe stečaja nad toženo stranko prekinjen po samem zakonu.
Tožnica v obdobju zadnjih treh let pred prenehanjem delovnega razmerja, čeprav je bila vpisana v register samostojnih podjetnikov posameznikov, ni bila zavarovana na tej podlagi (ampak kot delavka v delovnem razmerju), zato tudi ni obračunavala prispevkov za obvezno zavarovanje iz tega naslova. Ob prenehanju zavarovanja na podlagi delovnega razmerja kot samostojna podjetnica tudi ni imela zaposlenih delavcev niti ni izpolnjevala starostnega pogoja, ker še ni dopolnila 56 let. Tako ni izpolnjen pogoj za izvzem iz zavarovanja.
razpravno načelo – trditveno in dokazno breme – ugotavljanje dejstev s strani drugostopenjskega sodišča
Ugotovitev dejstev v odločbi sami je v domeni prvostopenjskega sodišča. Sodišča višje stopnje jih ne morejo ob obravnavanju pritožb in izrednih pravnih sredstev ugotavljati sama, pa čeprav je njihova ugotovitev glede na izvedeni dokazni postopek možna.
Za tožbo zoper sklep, s katerim je zavrnjena zahteva za izločitev upravne osebe, ni podana pristojnost socialnega sodišča, ampak je stvarno pristojno upravno sodišče.
izdaja začasne odredbe – določitev stikov – novote v družinskih sporoh – eventualna maksima
V postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaza do konca glavne obravnave, ne glede na določbo 286. člena ZPP in še v pritožbi, ne glede na določbo 337. člena tega zakona. Na podlagi 414. člena ZPP je res dopustno navajanje novot v zakonskih sporih in sporih med starši in otroci.