bivši vojaški zavarovanci – ponovna odmera – starostna pokojnina
O tožnikovi starostni pokojnini in njeni odmeri je bilo že pravnomočno odločeno, dejansko in pravno stanje, na katerega se opira zahtevek za ponovno odmero pokojnine, pa se ni spremenilo, tako da je toženka zahtevek pravilno zavrgla.
Zahtevek za odmero pokojnine po 6. členu ZPIZVZ je bil pri tožencu pravilno zavrnjen z utemeljitvijo, da tožnik prejema pokojnino po splošnih predpisih kot upravičenec iz 4. odstavka 2. člena ZPIZVZ in da ni upravičenec po 1., 2. ali 4. alineji 1. odstavka 2. člena ZPIZVZ, kar je pogoj za odmero pokojnine po zahtevani določbi ZPIZVZ.
ZPP člen 133, 142, 142/1, 142/3, 142/4, 142/5, 318.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – vročanje – osebna vročitev
Na podlagi ugotovitve, da je vročevalec vročal tožbo v odgovor toženi stranki, tako da je na vratih pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem bi ga moral naslovnik dvigniti, ni mogoče šteti, da je bila vročitev pravilno opravljena. Za pravilno opravljeno vročitev bi moral vročevalec (preden je pustil obvestilo na vratih) poizkusiti pisanje izročiti osebi, pooblaščeni za sprejem, oziroma delavcu v pisarni, poslovnem prostoru ali na sedežu tožene stranke.
Podjetniška kolektivna pogodba sicer lahko določa širši obseg pravic kot zakon, vendar pri tem ne sme diskriminirati delavcev (na primer glede na članstvo v sindikatu). Diskriminatorna je določba o dodatnem dnevu letnega dopusta za člane sindikata (saj članstvo v sindikatu ne pomeni fizične ali psihične obremenitve, ki bi opravičevala več dni dopusta), tožnik je bil kot nečlan sindikata diskriminiran in je posledično upravičen do enakega števila dni letnega dopusta, kot bi jih imel, če bi bil član sindikata.
ZOdvT člen 13. ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-7, 144, 144/4. ZVCP-1 člen 32, 32/9, 32/9-D.
stroški postopka o prekršku – nagrada odvetnika – nagrada v razponu
Ker po mnenju pritožbenega sodišča glede na število opravljenih narokov, porabljen čas za naroke in zagroženo kazen ter kompleksnost dejanske in materialnopravne podlage za odločanje o prekršku, katerega je predlagatelj bremenil obdolženca, predmetne zadeve ni mogoče oceniti kot nadpovprečen temveč zgolj kot povprečen postopek, je pritožbeno sodišče priznalo nagrade za postopek in za vse tri naroke v povprečni višini (srednji vrednosti predpisanega razpona). Nagrado v višini zgornje meje razpona za posamezno opravilo je po oceni pritožbenega sodišča mogoče priznati le v tistih postopkih, ki so izjemno zahtevni tako glede dejanskega stanja kot tudi glede poznavanja materialnopravnih predpisov.
ZPP člen 315. ZDR člen 184, 184/1, 206. OZ člen 174, 352.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - materialna škoda - razlika v plači - zastaranje - vmesna sodba
Za terjatev tožnice za plačilo odškodnine za materialno škodo zaradi nesreče pri delu (za plačilo razlike v plači med plačo, ki jo je tožnica prejemala pred nesrečo, in invalidsko pokojnino) se uporablja 3-letni subjektivni in 5-letni objektivni zastaralni rok iz 352. člena OZ in ne 5-letni zastaralni rok iz 206. člena ZDR, ki velja le za terjatve za prejemke iz delovnega razmerja.
nadaljevanje prekinjenega postopka z družbenikom izbrisane družbe
Iz podatkovne baze sodnega registra, objavljene pri AJPES, je razvidno, da je bila prvotno tožena stranka D. d.o.o. 6.5.2010 izbrisana iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga z dne 7.4.2010, ki je postal pravnomočen dne 24.4.2010. Nekonkretizirano sklicevanje pritožnikov v pritožbah na nezakonitosti v postopku izbrisa navedene družbe se tako izkaže za prepavšalno, zato jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
Sodišče prve stopnje ne more že izdane zamudne sodbe razveljaviti po uradni dolžnosti, četudi ugotovi, da je bila zamudna sodba izdana v času, ko bi moral biti postopek zaradi uvedbe stečaja nad toženo stranko prekinjen po samem zakonu.
nagrada za nepravdni postopek – nagrada v postopku prisilne hospitalizacije
Pri odmeri nagrade za nepravdni postopek ne gre le za pravno, pač pa tudi za dejansko vprašanje. Nagrada zanj se odvetniku praviloma odmeri po 2. točki tarifne številke 3101, ker je njegovo delo omejeno na postavitev enega zahtevka in na prejem odločitve sodišča. Le v primerih, če sodišče ugotovi, da je bil obseg odvetnikovega dela večji od običajnega v nepravdnem postopku, se lahko uporabi polna nagrada za postopek s količnikom 1,3 po tarifni številki 3100.
Znižanje po opombi 3 (5) iz tretjega dela ZOdvT je napačno, ker nagrada postavljenega odvetnika v postopku prisilne hospitalizacije ni določena v nespremenljivi vrednosti, ampak v količniku glede na vrednost spornega predmeta, ki je že znižana po 36. členu ZodvT.
ZPIZ-1 člen 407. ZPIZ/92 člen 312. Temeljni zakon o delovnih razmerjih (1970) člen 45, 45. Zakon o zaposlovanju delavcev z nepolnim delovnim časom, o uvedbi dela preko polnega delovnega časa in o opravljanju dela, ki ne šteje v delovno razmerje člen 4.
pokojninska osnova – nadurno delo – poseben delovni pogoj
Ali se plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa, upošteva pri izračunu pokojninske osnove, ni odvisno od plačila prispevkov, ampak od tega, ali je bilo delo preko polnega delovnega časa opravljano skladno z v spornem obdobju veljavnimi delovnopravnimi predpisi, tako da se lahko šteje kot poseben delovni pogoj.
Na podlagi odločitev Ustavnega sodišča RS se določbe 177. člena ZPIZ-1 ne more več tolmačiti na način, kot jo je tolmačila tožena stranka v času odločanja o tožnikovi prvi zahtevi za priznanje starostne pokojnine, ki je bila zavrnjena, češ da je tožnik že pridobil to pravico v Republiki Srbiji. Iz tega razloga je nova zahteva tožnika za priznanje starostne pokojnine v Republiki Sloveniji dopustna in je tožena stranka ne bi smela zavreči.
Ker toženka dogovorjenih obveznosti iz sklenjene poravnave o načinu vračila neupravičeno prejetih zneskov ni izpolnila, je tožbeni zahtevek za plačilo na podlagi poravnave utemeljen ne glede na morebitno slabo ekonomsko in socialno stanje toženke.
socialni spor – stroški postopka – vrednost spornega predmeta
Ker gre v sporni zadevi (odprava odločb toženca, razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti) za socialni spor, v katerem vrednosti spornega predmeta ni mogoče določiti, je treba šteti, da znaša ta vrednost 3.500,00 EUR.
ZPP člen 318. ZDR člen 4, 11, 11/2, 15, 16, 42, 120, 131, 204, 204/1, 204/3.
zamudna sodba - zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - obstoj delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja - plača - povrnitev stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - stroški prehrane - regres za letni dopust
Tožnik v času trajanja (delovnega) razmerja od tožene stranke ni zahteval odprave kršitve v smislu 1. odstavka 204. člena ZDR, po prenehanju delovnega razmerja pa tudi ni pravočasno v roku 30 dni od prenehanja delovnega razmerja zahteval ugotovitve nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi oziroma ugotovitve obstoja delovnega razmerja (pogodbe o zaposlitvi). Tako za sodno varstvo (za ugotovitev obstoja delovnega razmerja) niso bile izpolnjene procesne predpostavke, posledično pa tudi ne za iz delovnega razmerja izhajajoče terjatve za izplačilo plače, potnih stroškov, stroškov prehrane in sorazmernega dela regresa za letni dopust.
ZPIZ-1 člen 275. OZ člen 190, 190/1. ZDoh člen 25, 29, 29/1, 29/3.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – akontacija dohodnine – vrnitev preplačila
Toženka je tožnici izplačala celotno priznano nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, naknadno pa je na poziv davčnega organa plačala še akontacijo dohodnine. Ker je bila za znesek naknadno obračunane in plačane akontacije dohodnine, ki jo je neupravičen prejela, tožnica obogatena, je ta znesek toženki dolžna vrniti.
bistvena kršitev določb postopka – zaslišanje obdolženca - smiselna uporaba določb Zakona o splošnem upravnem postopku – vročanje - domneva vročitve
Da se šteje po določbi 4. odst. 87. čl. ZUP vročitev vabila za pravilno opravljeno, mora biti navedena zakonska določba spoštovana tudi v delu, ki določa, kako ravna vročevalec s pošiljko, če je naslovnik v petnajstih dneh po puščenem obvestilu ne prevzame. Citirana zakonska določba namreč tudi določa, da po preteku 15-dnevnega roka vročevalec pusti dokument v hišnem oz. izpostavljenem predalčniku naslovnika, kolikor pa stranka nima predalčnika ali je ta neuporaben, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. Glede na to, da vabilo na zaslišanje obdolžencu ni bilo puščeno ne v naslovnikovem hišnem predalčniku niti ni bila pošiljka vrnjena naslovniku, pač pa puščena v hišnem predalčniku na naslovu, kjer obdolženi ne prebiva, pogoji za izdajo sodbe brez obdolženčevega zaslišanja niso bili izpolnjeni, saj obdolženec k zaslišanju ni bil pravilno povabljen.
zamudna sodba - nadomestilo plače za čas čakanja na delo - regres za letni dopust
Iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja, da tožena stranka tožniku regresa za letni dopust za leto 2007, 2008 in sorazmerni del regresa za leto 2009 ni izplačala ter da mu za čas čakanja na delo v obdobju od decembra 2008 do aprila 2009 ni izplačala plače, zato je sodišče prve stopnje ob izostanku odgovora na tožbo utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku ugodilo.
Za tožbo zoper sklep, s katerim je zavrnjena zahteva za izločitev upravne osebe, ni podana pristojnost socialnega sodišča, ampak je stvarno pristojno upravno sodišče.