URS člen 51. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 26, 81, 81/2, 81/2-5.
zdravljenje v tujini – povračilo stroškov
Tožnici je bila predlagana operacija v Republiki Sloveniji, a se je odločila za drugačen poseg v tujini. Njena odločitev, da si zagotovi zdravljenje, čeprav časovno in po kvaliteti na višji ravni, kot jo lahko zagotavlja zdravstveni sistem v Republiki Sloveniji, ne pomeni, da je stroške tega zdravljenja dolžna nositi tožena stranka.
zavrženje tožbe - litispendenca - sklep o nepristojnosti
Po pravnomočnosti sklepa o nepristojnosti in odstopu zadeve delovnemu sodišču je bilo ugotovljeno, da o isti zadevi že teče pravda. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep, s katerim je tožbo zavrglo zaradi litispendence.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo
Tožnik, ki je ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi sprejel ponudbo za novo pogodbo o zaposlitvi, lahko pred sodiščem izpodbija le utemeljenost odpovednega razloga ter nato uveljavlja odškodninsko odgovornost delodajalca za plačilo premoženjske škode v višini razlike v plači med plačo prejšnjega in plačo novega delovnega mesta. V konkretnem primeru tožnik takega zahtevka ni postavil, pač pa je uveljavljal zahtevke za razveljavitev odpovedi, reintegracijo in reparacijo, ti zahtevki pa ne morejo biti utemeljeni in jih je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo.
odškodninska odgovornost države – pripravnost ravnanja državnih organov – sprememba odločbe na drugi stopnji – zastopanje države
Drugačna presoja državnega organa, zaradi katerega je bila v postopku v zvezi z pravnimi sredstvi odločba, ki takšno presojo vsebuje, spremenjena, ni podlaga za stališče, da je bilo storjeno protipravno dejanje, ki je podlaga za pravico do povračila škode po 26. členu Ustave RS.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - diskriminacija - manjši delodajalec
Zgolj zato, ker je tožena stranka tožnici predhodno ob sumu, da zlorablja bolniški stalež, skušala podati izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni mogoče šteti, da je kasneje podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podana na podlagi diskriminacije ali šikaniranja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065831
OZ člen 179. ZPP 154, 155, 216.
strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – pravno priznana škoda - odmera stroškov – odločanje po prostem preudarku
Za prisojo odškodnine iz naslova strahu ne zadostuje, da je strah nastopil, ampak mora doseči določeno stopnjo intenzivnosti in trajanja, da gre za pravno priznano škodo.
Pri zmanjšanju življenjskih aktivnosti gre za (praviloma trajne) omejitve v oškodovančevih življenjskih aktivnostih, ki jih je in bi jih opravljal, če do poškodbe ne bi prišlo, ne pa za posledice, ki na takšno aktivnost ne vplivajo.
Po 216. členu ZPP sodišče po prostem preudarku odloči o višini odškodnine le, če se višina zneska ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami. To pa ne pomeni, da lahko sodišče arbitrira, ampak sodišču to določilo daje zgolj pravico, da upošteva trditve (in dokaze), ki sami zase sicer ne dajejo odgovora glede višine odškodnine, vseeno pa stvar do določene mere razjasnjujejo. Prosti preudarek tudi ni nadomestek za dolžnost pravdne stranke pri zbiranju procesnega gradiva.
Ker je bil predmetni spis obnovljen, v njem ni vročilnice, ki bi dokazovala vročitev tožbe prvi toženki. Vendar pa je slednja na naroku (ki je bil opravljen še pred izgubo spisa), ko ji je sodnica predočila, da so zoper njo izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, povedala, da odgovora na tožbo ni vložila in da je tožbo vrgla stran. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je ta izpovedba prve toženke zadosten dokaz o tem, da ji je bila tožba vročena.
sporazum dedičev o delitvi in načinu delitve zapuščine – pozneje najdeno premoženje
Po ustaljeni sodni praksi se sporazum dedičev o delitvi in načinu delitve zapuščine v sklepu o dedovanju ne upošteva pri odločitvi o pozneje najdenem premoženju zapustnika, saj so dediči s sporazumom o delitvi razdelili le tisto zapuščinsko premoženje, ki je bilo takrat predmet dedovanja.
zamudna sodba – ukinitev preživnine polnoletnemu otroku, ki se ne šola
Tožnik je oče toženke, ki je polnoletna, zato v preživninskem sporu ni bilo ovir za izdajo zamudne sodbe, če so bili izpolnjeni pogoji iz 318. člena ZPP.
Praksa med strankama je individualiziran pravni standard, ki ga sodišče ugotovi na podlagi konkretnih okoliščin konkretnega primera. Poleg stalnega poslovnega sodelovanja v določenem časovnem obdobju je treba upoštevati, da gre za ponavljanje poslov z istovrstno vsebino pogodbenega razmerja kot v prejšnjih primerih. Pri ugotavljanju dejanskih rokov izpolnitve obveznosti v praksi, ki obstaja med tožečo in toženo stranko, gre za ugotavljanje dejstev, v kakšnih rokih je tožeča stranka izpolnjevala obveznosti do tožene stranke.
Po praksi je med pravnima strankama sporna nakazila šteti za plačila v običajnem roku izpolnitve, na podlagi ugotovitev, da je tožena stranka upoštevaje večletno dejansko poslovanje pristala na prakso, da bo za dobavljeno blago dobila plačilo v daljšem roku od tistega, ki ga je navedla na računu in se je ustalil kot običajni rok plačila med pravdnima strankama.
protipravnost - odškodninska odgovornost tožilstva – vložitev obtožnega predloga za kaznivo dejanje pregonljivo na zasebno tožbo
Ravnanje tožilstva, ki je ob vložitvi obtožnega predloga spregledalo, da je zoper zakonca storjeno kaznivo dejanje goljufije pregonljivo na zasebno tožbo in vložilo obtožni predlog (tudi) zaradi kaznivega dejanja goljufije, je strokovno napačno, ni pa podana protipravnost kot predpostavka odškodninske odgovornosti.
taksna oprostitev - pritožba proti sklepu o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse – podaljšanje roka za plačilo sodne takse
Stališče pritožnika, da zaradi vložitve pritožbe proti sklepu o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse, tisti rok za plačilo te takse, ki je naveden v plačilnem nalogu, sploh upošteven ni, nima opore v zakonu.
AO plus zavarovanje – razlaga zavarovalnih pogojev AO plus - splošni pogoji za zavarovanje voznika (AO zavarovanje) - obseg zavarovalnega kritja - plačila zmožna druga oseba - odgovorna oseba
Zavarovalnica na podlagi sklenjenega AO plus zavarovanja škode ne krije v primeru, kadar je za škodo odgovorna druga oseba, ki je plačila zmožna.
Četudi se sodišče prve stopnje pri odločitvi o tem, do kolikšne odškodnine kot pravične denarne odškodnine za pretrpljene telesne bolečine (in nevšečnosti med zdravljenjem) je tožnik upravičen, ne sklicuje izrecno na posamezne primere iz sodne prakse, ne zagreši absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
nevarna stvar - (delna) oprostitev odgovornosti – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – objektivna odškodninska odgovornost – prispevek oškodovanca k nastanku škode – vzročna zveza – denarna odškodnina – nepremoženjska škoda – skrbnost dobrega strokovnjaka – zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu
Sodišče druge stopnje je pri presoji, ali gre v konkretnem primeru za nevarno stvar izhajalo iz lastnosti stroja, s katerim se je tožnica poškodovala, načina njegovega delovanja in uporabe. Nevarnost bi lahko delodajalec z maksimalno skrbnostjo strokovnjaka in doslednim spoštovanjem predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, sicer zmanjšal, a kljub vsemu je ne bi more spustiti pod raven standarda povečane nevarnosti. Polnilno – zamašilni stroj je v konkretnih okoliščinah po svoji naravi predstavljal povečano nevarnost za življenje in zdravje oziroma povečano nevarnost nastanka škode za okolico, kar je terjalo povečano pozornost delodajalca, ki se je ukvarjal z dejavnostjo polnjenja plastenk, in tožnice, ki je prihajala v stik s strojem. Zato je delodajalec, kot imetnik tega stroja, objektivno odškodninsko odgovoren za škodo, ki je nastala tožeči stranki oziroma je za škodo odgovorna tožena stranka, pri kateri je imel delodajalec zavarovano svojo odgovornost za škodo. Da je delodajalec vedel in dopuščal, da se v primeru zagozdenja plastenk, stroj ne izklaplja, ampak delavec nemudoma poskuša rešiti nastalo situacijo. Ker pa je šlo v konkretnem primeru za nepredviden dogodek, ki se v dvanajstletnem delovanju stroja še ni zgodil, kar je izpovedal tožničin delovodja, delavki, kljub stanju, ki ga je s svojim ravnanjem ustvarila in je z vidika zagotavljanja varstva pri delu prepovedano, ne moremo pripisati prevelike soodgovornosti za nastanek škode. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje po mnenju sodišča druge stopnje pravilno ugotovilo obseg soodgovornosti (20 %) tožeče stranke za nastalo škodo. Ker izvedenec Č. pri tožnici ni ugotovil poškodb, ki bi lahko privedle do po-poškodbenega glavobola, stranki pa temu mnenju nista nasprotovali, je mogoče zaključiti, da tožničini glavoboli niso v vzročni zvezi s škodnim dogodkom. Ker tožnica v konkretnem primeru ni dokazala vzročne zveze med škodnim dogodkom in njenimi glavoboli, niti ni dokazala škode, ji sodišče iz postavke duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ne more priznati denarne odškodnine.
poslovni naslov – izbris iz sodnega registra brez likvidacije
Družba je že s prevzemom sklepa, s katerim je registrsko sodišče ugotovilo, da obstaja razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, izkazala, da na poslovnem naslovu, ki je vpisan v sodni register, ni neznana in da na njem sprejema uradne pošiljke. Iz podpisane vročilnice, pripete k sklepu je razvidno, da je družba na tem naslovu sklep prevzela dne 16. 12. 2010, kar kaže, da ne obstaja razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije iz 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP.
V primeru tožb zaradi motenja posesti je pomembno tudi, da so ugotovitveni zahtevki z dajatvenim delom vedno povezani in torej ugotovitveni del pojasnjuje dajatvenega. Gre torej za zahtevek, ki ga je treba obravnavati enotno, zavrženje zgolj ugotovitvenega dela pa bi praviloma povzročilo tudi to, da je dajatveni del nejasen. Zato sodna praksa še vedno dopušča ugotovitveni del tožbenega zahtevka v pravdi zaradi motenja posesti, in ni nobenega smotrnega razloga za to, da bi pritožbeno sodišče tožbo v ugotovitvenem delu zavrglo.
Pritožnica si samopomoč očitno napačno razlaga, saj se ta v sporu zaradi motenja posesti nanaša le na posestno stanje, ne pa nemara na kakšno drugo pravno varovano dobrino.