Navedba dejstev, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek, je obvezna sestavina tožbe, pri čemer mora tožnik za utemeljitev tožbenega zahtevka navesti toliko in takšna dejstva, da tožbeni zahtevek nedvoumno individualizira in omogoči sodišču in toženi stranki nedvoumno spoznanje na kakšni dejanski podlagi tožnik zahteva uveljavljan tožbeni zahtevek.
ZDR člen 34, 110, 111, 111/1, 111/1-1. ZZVZZ člen 31.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - izostanek z dela - reparacija - nadomestilo plače
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, saj dvodnevnega izostanka ni mogoče šteti za hujšo kršitev pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Takšen zaključek potrjujejo preostale okoliščine primera: več kot dveletna odsotnost tožeče stranke z dela, ki je posledica njene hude bolezni, pri čemer je toženo stranko redno obveščala o svojem bolniškem staležu in se je takoj po prejemu odločbe ZZZS javila na delo pri toženi stranki.
Dokazno breme, da je prišlo do umika tožbe po izpolnitvi zahtevka, je na tožeči stranki. Tožeča stranka ob umiku tožbe ni izpolnila svojega dokaznega bremena, da tožbo umika zaradi izpolnitve obveznosti s strani tožene stranke, zato je sodišče prve stopnje napačno odločilo o povrnitvi stroškov postopka.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo
Tožnik, ki je ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi sprejel ponudbo za novo pogodbo o zaposlitvi, lahko pred sodiščem izpodbija le utemeljenost odpovednega razloga ter nato uveljavlja odškodninsko odgovornost delodajalca za plačilo premoženjske škode v višini razlike v plači med plačo prejšnjega in plačo novega delovnega mesta. V konkretnem primeru tožnik takega zahtevka ni postavil, pač pa je uveljavljal zahtevke za razveljavitev odpovedi, reintegracijo in reparacijo, ti zahtevki pa ne morejo biti utemeljeni in jih je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo.
URS člen 51. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 26, 81, 81/2, 81/2-5.
zdravljenje v tujini – povračilo stroškov
Tožnici je bila predlagana operacija v Republiki Sloveniji, a se je odločila za drugačen poseg v tujini. Njena odločitev, da si zagotovi zdravljenje, čeprav časovno in po kvaliteti na višji ravni, kot jo lahko zagotavlja zdravstveni sistem v Republiki Sloveniji, ne pomeni, da je stroške tega zdravljenja dolžna nositi tožena stranka.
ZDR člen 11, 87, 87/4, 110, 110/2, 112, 112/1, 112/1-5, 112/2. ZPP člen 111, 111/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - varno delo - rok za podajo odpovedi - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka
Če se rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca (zaradi nezagotavljanja varnosti in zdravja pri delu, ker tožena stranka tožnici ni omogočila dela, pri katerem ne bi dvigovala težjih bremen, ki jih kot invalidka III. kategorije ni smela) izteče na nedeljo, je odpoved, ki je podana v ponedeljek, pravočasna.
Zgolj na podlagi primerjave višine nadomestila, ki ga delavec prejme za spoštovanje konkurenčne klavzule, z višino pogodbene kazni, do katere je upravičen delodajalec v primeru kršitve, ni mogoče presoditi, da konkurenčna klavzula ni veljavna. Pri presoji je treba upoštevati vse koristi delavca in vso škodo delodajalca. Četudi bi pri tej presoji ugotovili, da dajatvi nista sorazmerni, to ne bi povzročilo neveljavnosti konkurenčne klavzule, ampak bi se dogovorjeni znesek pogodbene kazni ustrezno znižal.
družbeno sredstvo – pravica do uporabe družbenih sredstev – dejanska uporaba - stečajni postopek – izločitveni zahtevek
Družbeno sredstvo je bilo izrazito ekonomska kategorija, vendar se je za veljaven prenos zahteval ustrezen pravni naslov. Družbeno ekonomski sistem, kateremu je sledila tudi sodna praksa je opredeljeval družbeno lastnino kot lastnino, ki jo je treba smotrno uporabljati, saj o družbenih sredstvih odloča tisti, ki na njih dela ali povedano drugače, pravico do uporabe nepremičnine v družbeni lastnini pripada le tistemu, ki uporablja nepremičnino v delovnem procesu. Dejanska uporaba nepremičnine daje tožeči stranki pravico do priznanja lastninske pravice na nepremičnini po določbi 3. člena ZLNDL.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – akontacija odškodnine – valorizacija že izplačane odškodnine
Sojenje po cenah na dan sodne odločbe zagotavlja ohranjanje realne vrednosti prisojene odškodnine, zato je treba po drugi strani upoštevati tudi realno vrednost že izplačane akontacije na enak način, to je z valorizacijo.
ZST-1 člen 12, 12/2, 39. ZST člen 13, 13/3, 15, 15/1. ZPP člen 282, 282/2. ZUstS člen 44.
plačilo sodnih taks – poziv na dopolnitev – obrazec o premoženjskem stanju – začasni zastopnik – ustavna odločba – razveljavitev – učinkovanje ustavne določbe
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje vlogo stranke za oprostitev plačila sodnih taks pravilno zavrglo, saj je stranka kljub pozivu ni dopolnila z izpolnjenim obrazcem o njenem premoženjskem stanju. Pri tem je sodišče prve stopnje kot pravno podlago zmotno uporabilo določbo 2. odst. 12. čl. ZST-1. Moralo bi uporabiti njej vsebinsko enako določbo 3. odst. 13. čl. ZST, saj 39. čl. ZST-1 določa, da se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo ZST-1, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo v skladu z določbami ZST.
Začasni zastopnik stranke tudi nima pravnega interesa vložiti predloga za oprostitev plačila sodnih taks za vloženo pritožbo, saj 1. odst. 15. čl. ZST med drugim določa, da začasni zastopnik stranke, ki ga je postavilo sodišče, v postopku ni dolžan plačevati taks za zastopanega.
Zakona ali dela zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih še ni bilo pravnomočno odločeno. V obravnavanem primeru do dne začetka učinkovanja ustavne odločbe še ni bilo pravnomočno odločeno. Zato se razveljavljenega 2. odst. 282. čl. ZPP za odločanje v tej zadevi ne sme uporabiti.
AO plus zavarovanje – razlaga zavarovalnih pogojev AO plus - splošni pogoji za zavarovanje voznika (AO zavarovanje) - obseg zavarovalnega kritja - plačila zmožna druga oseba - odgovorna oseba
Zavarovalnica na podlagi sklenjenega AO plus zavarovanja škode ne krije v primeru, kadar je za škodo odgovorna druga oseba, ki je plačila zmožna.
ZDR člen 15, 22, 54, 204. ZOFVI člen 99, 99/4, 100, 100/2.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – pogodbena svoboda – vzgoja in izobraževanje – izobrazba za zasedbo delovnega mesta – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe – ugotovitvena tožba – pravni interes
V ZDR ni podlage, da bi se delodajalcu naložilo, da z delavcem po ugotovitvi, da je v delovnem razmerja za nedoločen čas na podlagi že pred tem pisno sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas, sklene novo pogodbo o zaposlitvi. Delavec enostavno nadaljuje delo na delovnem mestu, za katero je nazadnje sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas (ki se šteje za nedoločen čas) in sicer s pravicami, ki izhajajo iz te pogodbe (saj se pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070846
URS člen 22, 23, 26. ZUP člen 222, 256, 309. ZPP člen 70, 70/6, 285, 287, 300.
odškodninska odgovornost države za protipravno delovanje državnih organov – protipravno ravnanje državnih organov – materialno procesno vodstvo
Vlada Republika Slovenija ne more biti stranka pravdnega postopka. Za njeno ravnanje odškodninsko odgovarja Republika Slovenija, ki je pravna oseba. Ravnanje Uprave inšpekcijskih služb ne odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti.
Odprta razprava o dejstvih je stvar materialno procesnega vodstva. To ne sme iti tako daleč, da bi trpela nepristranskost sodišča. Sodišče si mora prizadevati, da med strankama pride do poravnave, vendar strank ni dopustno prisiljevati k sklenitvi poravnave.
Ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju, ki je bil podlaga za odločitev sodišča, je odločitev o zvišanju preživnine na znesek 200,00 EUR v celoti pravilna. Preživnina mora namreč zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065845
ZIKS člen 145. ZD člen 221. ZKP člen 538, 538/1, 538/1-1, 539, 539/2, 541.
izgubljeni dobiček - odškodnina zaradi neupravičene obsodbe – kasneje najdeno premoženje – dedovanje
Vtoževani izgubljeni dobiček pokojnega očeta zaradi neupravičene obsodbe predstavlja kasneje najdeno premoženje po prvem odstavku 221. člena ZD, ki ga zapuščinsko sodišče ne more razdeliti na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, ne da bi razpisalo narok, na katerega bi povabilo vse dediče, na njem pa ponovno presojalo podane dedne izjave, dedne dogovore in oporočna razpolaganja glede naknadno vrnjenega premoženja, pri čemer je treba poleg njihove vsebine upoštevati tudi posebne okoliščine, zaradi katerih se naknadno odloča o dedovanju tega premoženja.
ZFPPIPP člen 103, 103/4-1, 103/4-2, 114, 114/3, 493, 493/3, 499, 499/3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne poravnave ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Ur. l. RS, št. 31/2008, 119/2008 in 523/2009) člen 1.
nagrada stečajnega upravitelja – sprememba predpisov
Glede na to, da se po določilu 34. člena ZFPPIPP-A za odmero nagrade in stroškov upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti, ki so se začeli pred 01. 10. 2008, od 13. 06. 2009 dalje uporablja Pravilnik (to določila napotuje na 2. in 3. odstavek 114. člena ZFPPIPP), po oceni pritožbenega sodišča ne more biti dvoma, da sodišče prve stopnje ni ravnalo nepravilno, ker je odločitev o nagradi oprlo na sedaj veljavni Pravilnik, saj je bil izpodbijani sklep izdan po 13. 06. 2009.
pravica uporabe – priposestvovanje – gradnja na tujem svetu – pridobitev lastninske pravice – družbena lastnina
Res je, da hkrati z pridobitvijo lastninske pravice na objektih tožnik ni mogel pridobiti lastninske pravice na zemljišču v družbeni lastnini, je pa glede na določbo 7. člena ZPN s pridobitvijo lastninske pravice na stavbi, ki stoji na zemljišču v družbeni lastnini, po samem zakonu prenesena tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo. Ta pravica uporabe pa se je v skladu z določbo 3. člena ZLNDL po samem zakonu transformirala v lastninsko pravico na zemljišču.
procesna sposobnost – pravdna sposobnost – obstoj dvoma – prekinitev postopka – mirovanje postopka
Obstoj poslovne in s tem procesne sposobnosti se sicer domneva, a če sodišče iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, je treba o njenem (ne)obstoju odločiti s stopnjo zanesljivosti. V skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 205. člena ZPP je bil postopek v tej zadevi prekinjen, ko je tožnik izgubil pravdno sposobnost (saj v pravdi že od leta 2005 ni imel pooblaščenca), in ne šele od njegove smrti.
pogodba o delu – odgovornost za napake – odgovornost podjemnika - škoda zaradi zaupanja – trditveno in dokazno breme
Odgovornost za stvarne napake je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti, posebna pravila o odgovornosti za stvarne napake pa izključujejo uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti. To pomeni, da morajo biti za uveljavljanje odškodninskega zahtevka za povrnitev škode zaradi zaupanja izpolnjene enake predpostavke kot za podjemnikovo odgovornost za stvarne napake.
Velja domneva, da vzrok za napako izvira iz podjemnikove sfere. Te odgovornosti se lahko podjemnik razbremeni, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere.