• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 24
  • >
  • >>
  • 21.
    VSC sodba Cp 1133/2010
    26.5.2011
    OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
    VSC0002834
    SPZ člen 8, 48. ZOR člen 210, 350, 371.
    neupravičena pridobitev – zastaranje – vlaganje v tujo nepremičnino – superficies solo cedit – povečanje vrednosti nepremičnine - graditelj
    Glede na temeljno načelo stvarnega prava superficies solo cedit, na katerem je zgrajen tudi institut povečanja vrednosti nepremičnine, graditelja predstavlja le graditelj gradbenega objekta na tuji nepremičnini, ki je trajno spojen z nepremičnino ali je trajno na, nad ali pod nepremičnino in ki zaradi načela povezanosti zemljišča in objekta predstavlja sestavni del zemljišča, s tem pa deli pravno usodo zemljišča.

    Samostojno stoječ kiosk – kontejner, ki z zemljiščem ni bil dejansko spojen, ne predstavlja zgradbe, ki bi predstavljala sestavino zemljišč. Zato pa tožnik (kot lastnik kontejnerja kot premičnine) ne predstavlja graditelja v smislu člena 48 SPZ.
  • 22.
    VDSS sklep Pdp 408/2011
    26.5.2011
    DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0006909
    ZPP člen 189, 189/3.
    zavrženje tožbe - litispendenca - sklep o nepristojnosti
    Po pravnomočnosti sklepa o nepristojnosti in odstopu zadeve delovnemu sodišču je bilo ugotovljeno, da o isti zadevi že teče pravda. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep, s katerim je tožbo zavrglo zaradi litispendence.
  • 23.
    VSL sklep II Cp 4856/2010
    26.5.2011
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0065857
    ZPP člen 319.
    pravnomočnost sodbe višjega sodišča
    Odločitev višjega sodišča o pritožbi postane pravnomočna z dnem izdaje njegove odločbe, ne pa z dnem vročitve odločbe pritožniku.
  • 24.
    VDSS sodba Pdp 427/2011
    26.5.2011
    DELOVNO PRAVO
    VDS0008185
    ZDR člen 184. ZTPDR člen 73. ZOR člen 376, 376/1, 376/2.
    odškodninska odgovornost delodajalca - zastaranje
    Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za škodo je treba presojati po določbah materialnega prava, ki je veljalo v času, ko je škoda domnevno nastala.
  • 25.
    VDSS sodba Pdp 345/2011
    26.5.2011
    DELOVNO PRAVO
    VDS0007053
    ZDR člen 11, 87, 87/4, 110, 110/2, 112, 112/1, 112/1-5, 112/2. ZPP člen 111, 111/4.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - varno delo - rok za podajo odpovedi - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka
    Če se rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca (zaradi nezagotavljanja varnosti in zdravja pri delu, ker tožena stranka tožnici ni omogočila dela, pri katerem ne bi dvigovala težjih bremen, ki jih kot invalidka III. kategorije ni smela) izteče na nedeljo, je odpoved, ki je podana v ponedeljek, pravočasna.
  • 26.
    VSC sodba Cp 76/2011
    26.5.2011
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC0003643
    ZPP člen 14. OZ člen 131, 131/2.
    vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo
    Civilno sodišče je vezano na kazensko obsodilno sodbo le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
  • 27.
    VDSS sodba Pdp 311/2011
    26.5.2011
    DELOVNO PRAVO
    VDS0006886
    ZDR člen 73, 88, 88/1, 88/1-1, 90, 90/3.
    odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo
    Tožnik, ki je ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi sprejel ponudbo za novo pogodbo o zaposlitvi, lahko pred sodiščem izpodbija le utemeljenost odpovednega razloga ter nato uveljavlja odškodninsko odgovornost delodajalca za plačilo premoženjske škode v višini razlike v plači med plačo prejšnjega in plačo novega delovnega mesta. V konkretnem primeru tožnik takega zahtevka ni postavil, pač pa je uveljavljal zahtevke za razveljavitev odpovedi, reintegracijo in reparacijo, ti zahtevki pa ne morejo biti utemeljeni in jih je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo.
  • 28.
    VSL sklep I Cp 166/2011
    26.5.2011
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0067727
    ZPP člen 158, 158/1, 337, 337/1.
    umik tožbe – stroški postopka – plačilo stroškov – izpolnitev zahtevka – dokazno breme – povrnitev stroškov postopka
    Dokazno breme, da je prišlo do umika tožbe po izpolnitvi zahtevka, je na tožeči stranki. Tožeča stranka ob umiku tožbe ni izpolnila svojega dokaznega bremena, da tožbo umika zaradi izpolnitve obveznosti s strani tožene stranke, zato je sodišče prve stopnje napačno odločilo o povrnitvi stroškov postopka.
  • 29.
    VSL sodba II Cpg 383/2011
    25.5.2011
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0063328
    ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-2, 272, 272/1, 272/1-1, 272/2. ZPP člen 243.
    izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – subjektivni pogoj izpodbojnosti
    Ker je prvostopno sodišče ugotovilo, da je tožeča stranka svoje obveznosti ves čas sodelovanja s toženo stranko poravnavala izključno s kompenzacijami, da zamude v spornem obdobju niso bile večje od tistih iz predspornega obdobja in da je insolventnost postala splošno znano dejstvo šele po tistem, ko je bilo opravljeno zadnje plačilo s strani tožeče stranke, pritožnica z zatrjevanjem, da je ustrezno skrbnost pravočasno zatrjevala, sodišče prve stopnje pa se do teh trditev z ničemer ni opredelilo, ne more uspeti.
  • 30.
    VSL sklep IV Cpg 510/2011
    25.5.2011
    SODNI REGISTER – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0069884
    ZPP člen 367, 367/1, 374, 374/1.
    zavrženje prepozne revizije – pooblastilo za vložitev revizije
    Zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje pritožbo zavrglo, je vselej dopustna revizija. Revizija, vložena 30. 3. 2011 zoper sklep višjega sodišča IV Cpg 1209/2010, je prepozna. Rok za revizijo je 30 dni od vročitve prepisa sodbe oziroma sklepa, v konkretnem, primeru pa je odvetnik (drugo) revizijo zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cpg 1209/2010 vložil več kot 2 meseca po prejemu tega sklepa.
  • 31.
    VSL sodba I Cp 4477/2010
    25.5.2011
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0065842
    OZ člen 179.
    razžalitev časti in dobrega imena - duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena – posredno žaljiva navedba
    Zapisi glede tega, da so oskrbovanci hotela, katerega direktorica je bila tožnica, z oporoko le-tej zapuščali premoženje, potem pa umirali nenavadno pogosto in v sumljivih okoliščinah, so očitki nemoralnega ravnanja, ker ga nedvoumno implicirajo.

    Žaljiva navedba ni nujno neposredno, eksplicitno žaljiva (žaljiva sama po sebi), lahko je njena žaljivost razvidna šele s pomenom, ki je razviden iz konteksta. Navedbo je treba presojati kot celoto, glede na njen običajen, navaden namen, pri tem pa imeti v mislih povprečnega bralca.
  • 32.
    VSL sklep I Cp 1676/2011
    25.5.2011
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL0068320
    ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
    začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetno izkazana terjatev – težko nadomestljiva škoda
    Presoja pogojev za izdajo začasne odredbe.
  • 33.
    VDSS sodba Pdp 210/2011
    25.5.2011
    DELOVNO PRAVO
    VDS0006831
    ZDR člen 83, 83/2, 87, 87/2, 87/3, 110, 118, 118/1. ZPP člen 142.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - vročanje - osebna vročitev - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
    Tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi ni mogoče zavrniti zgolj na podlagi premoženjskih razmer delavca (češ da ima dovolj premoženja, da njegov socialni položaj ne bo ogrožen).
  • 34.
    VSL sklep IV Cp 1361/2011
    25.5.2011
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0065839
    ZPP člen 5, 142, 261.
    vročanje osebi v tujini – pravica do izjave – pravica do informacije
    Pravica do izjave zagotavlja, da je vsakomur omogočeno priti do besede v postopku, ki se nanaša na njegove pravice in pravne interese. To zagotavlja, da je stranka subjekt in ne samo objekt postopka. Najpomembnejši del pravdnega postopka, v katerem pride do izraza pravica do izjave, je glavna obravnava. Stranke morajo imeti možnost, da se udeležijo glavne obravnave in se na njej izjavijo. Nujen pogoj za uveljavljanje pravice do izjave je pravica do informacije, zato mora biti zagotovljeno, da stranke najprej izvejo za procesna dejanja, na katerih bodo imele pravico do udeležbe in kjer bodo lahko izvrševale svojo pravico do izjave.
  • 35.
    VSL sklep IV Cpg 197/2011
    25.5.2011
    SODNI REGISTER – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0069393
    ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2.
    poslovni naslov – izbris iz sodnega registra brez likvidacije
    Družba je že s prevzemom sklepa, s katerim je registrsko sodišče ugotovilo, da obstaja razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, izkazala, da na poslovnem naslovu, ki je vpisan v sodni register, ni neznana in da na njem sprejema uradne pošiljke. Iz podpisane vročilnice, pripete k sklepu je razvidno, da je družba na tem naslovu sklep prevzela dne 16. 12. 2010, kar kaže, da ne obstaja razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije iz 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP.
  • 36.
    VSL sodba II Cp 2597/2010
    25.5.2011
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
    VSL0067707
    OZ člen 132, 179, 180, 181, 182. ZOR člen 135, 200, 201, 202, 203.
    numerus clausus oblik nepremoženjske škode – odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice – enako varstvo pravic – pravna varnost – načelo zaupanja v pravo
    Pravno priznane nepremoženjske škode so opredeljene v 132. členu OZ. Gre za numerus clausus oblik nepremoženjske škode, za katere je mogoče zahtevati denarno odškodnino. Krog nepremoženjskih škod je zaprt in je izključena možnost uveljavljanja odškodnine za ostale bolj ali manj podobne nepremoženjske škode. Pravica do enakega varstva pravic v postopku, psihično trpljenje zaradi odrekanja pravice do pravne varnosti in zaupanja v pravo, kršitve tožnikove pravice kot izraz duševnih bolečin tožnika in tožnikovo nezaupanje v pravo, niso osebnostne pravice in tožeča stranka svojega zahtevka ne more utemeljiti na 179. členu OZ, ki priznava denarno odškodnino za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice. Niso namreč vse temeljne človekove pravice tudi osebnostne pravice. Pravica do sodnega varstva ni namenjena varovanju objekta, ki ga varujejo osebnostne pravice – to je varovanju človekove osebnosti in osebnostnih dobrin. Pravica do sodnega varstva je pravica posameznika, da od države zahteva izpolnitev njene obveznosti. Ker škoda, ki jo tožnik zatrjuje, ni pravno priznana, do nje ni upravičen.
  • 37.
    VSL sodba I Cp 4890/2010
    25.5.2011
    STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE
    VSL0067739
    ZPN člen 7. ZLNDL člen 3.
    pravica uporabe – priposestvovanje – gradnja na tujem svetu – pridobitev lastninske pravice – družbena lastnina
    Res je, da hkrati z pridobitvijo lastninske pravice na objektih tožnik ni mogel pridobiti lastninske pravice na zemljišču v družbeni lastnini, je pa glede na določbo 7. člena ZPN s pridobitvijo lastninske pravice na stavbi, ki stoji na zemljišču v družbeni lastnini, po samem zakonu prenesena tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo. Ta pravica uporabe pa se je v skladu z določbo 3. člena ZLNDL po samem zakonu transformirala v lastninsko pravico na zemljišču.
  • 38.
    VSL sklep IV Cp 1735/2011
    25.5.2011
    OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL0065867
    ZPND člen 19.
    prepoved nasilnih dejanj
    Konflikti med partnerjema sami po sebi ne ogrožajo dobrin, ki naj bi jih zaščitil ZPND.
  • 39.
    VSL sklep I Cpg 544/2011
    25.5.2011
    SODNE TAKSE
    VSL0069883
    ZPP člen 105a, 105a/3.
    taksna oprostitev - pritožba proti sklepu o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse – podaljšanje roka za plačilo sodne takse
    Stališče pritožnika, da zaradi vložitve pritožbe proti sklepu o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse, tisti rok za plačilo te takse, ki je naveden v plačilnem nalogu, sploh upošteven ni, nima opore v zakonu.
  • 40.
    VSL sodba II Cp 367/2011
    25.5.2011
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0057758
    OZ člen 131.
    objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – zapiranje telekomunikacijskega jaška
    Stvar ali dejavnost je mogoče šteti za nevarno, če kljub ustrezni skrbnosti obstaja nevarnost, da bo povzročena škoda velika ali če obstaja velika verjetnost, da bo škoda nastala.

    V primeru, ko zaradi določenih okoliščin stvar (ali dejavnost) postane takšna, da iz nje izhajajo določeni nadpovprečni riziki zato, da bodo poškodovane pravno zavarovane dobrine, odgovarja kvečjemu tisti, kateremu je možno pripisati krivdo za ravnanje (storitev ali opustitev), ki je imelo za posledico nastop teh okoliščin. Odgovornost je lahko v tem primeru le krivdna in ne objektivna.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 24
  • >
  • >>