URS člen 51. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 26, 81, 81/2, 81/2-5.
zdravljenje v tujini – povračilo stroškov
Tožnici je bila predlagana operacija v Republiki Sloveniji, a se je odločila za drugačen poseg v tujini. Njena odločitev, da si zagotovi zdravljenje, čeprav časovno in po kvaliteti na višji ravni, kot jo lahko zagotavlja zdravstveni sistem v Republiki Sloveniji, ne pomeni, da je stroške tega zdravljenja dolžna nositi tožena stranka.
Navedba dejstev, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek, je obvezna sestavina tožbe, pri čemer mora tožnik za utemeljitev tožbenega zahtevka navesti toliko in takšna dejstva, da tožbeni zahtevek nedvoumno individualizira in omogoči sodišču in toženi stranki nedvoumno spoznanje na kakšni dejanski podlagi tožnik zahteva uveljavljan tožbeni zahtevek.
Zgolj na podlagi primerjave višine nadomestila, ki ga delavec prejme za spoštovanje konkurenčne klavzule, z višino pogodbene kazni, do katere je upravičen delodajalec v primeru kršitve, ni mogoče presoditi, da konkurenčna klavzula ni veljavna. Pri presoji je treba upoštevati vse koristi delavca in vso škodo delodajalca. Četudi bi pri tej presoji ugotovili, da dajatvi nista sorazmerni, to ne bi povzročilo neveljavnosti konkurenčne klavzule, ampak bi se dogovorjeni znesek pogodbene kazni ustrezno znižal.
ZDR člen 11, 87, 87/4, 110, 110/2, 112, 112/1, 112/1-5, 112/2. ZPP člen 111, 111/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - varno delo - rok za podajo odpovedi - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka
Če se rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca (zaradi nezagotavljanja varnosti in zdravja pri delu, ker tožena stranka tožnici ni omogočila dela, pri katerem ne bi dvigovala težjih bremen, ki jih kot invalidka III. kategorije ni smela) izteče na nedeljo, je odpoved, ki je podana v ponedeljek, pravočasna.
zavrženje tožbe - litispendenca - sklep o nepristojnosti
Po pravnomočnosti sklepa o nepristojnosti in odstopu zadeve delovnemu sodišču je bilo ugotovljeno, da o isti zadevi že teče pravda. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep, s katerim je tožbo zavrglo zaradi litispendence.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo
Tožnik, ki je ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi sprejel ponudbo za novo pogodbo o zaposlitvi, lahko pred sodiščem izpodbija le utemeljenost odpovednega razloga ter nato uveljavlja odškodninsko odgovornost delodajalca za plačilo premoženjske škode v višini razlike v plači med plačo prejšnjega in plačo novega delovnega mesta. V konkretnem primeru tožnik takega zahtevka ni postavil, pač pa je uveljavljal zahtevke za razveljavitev odpovedi, reintegracijo in reparacijo, ti zahtevki pa ne morejo biti utemeljeni in jih je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo.
pravica uporabe – priposestvovanje – gradnja na tujem svetu – pridobitev lastninske pravice – družbena lastnina
Res je, da hkrati z pridobitvijo lastninske pravice na objektih tožnik ni mogel pridobiti lastninske pravice na zemljišču v družbeni lastnini, je pa glede na določbo 7. člena ZPN s pridobitvijo lastninske pravice na stavbi, ki stoji na zemljišču v družbeni lastnini, po samem zakonu prenesena tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo. Ta pravica uporabe pa se je v skladu z določbo 3. člena ZLNDL po samem zakonu transformirala v lastninsko pravico na zemljišču.
procesna sposobnost – pravdna sposobnost – obstoj dvoma – prekinitev postopka – mirovanje postopka
Obstoj poslovne in s tem procesne sposobnosti se sicer domneva, a če sodišče iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, je treba o njenem (ne)obstoju odločiti s stopnjo zanesljivosti. V skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 205. člena ZPP je bil postopek v tej zadevi prekinjen, ko je tožnik izgubil pravdno sposobnost (saj v pravdi že od leta 2005 ni imel pooblaščenca), in ne šele od njegove smrti.
kolektivni delovnih spor - spor o zakonitosti stavke - opozorilna stavka - stavkovna straža - napoved stavke - ekonomske in socialne pravice in interesi iz dela
Razlog, zaradi katerega je nasprotni udeleženec organiziral opozorilno stavko v spornem obdobju, ne pomeni uresničevanja ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela, saj je bila stavka organizirana zaradi razrešitve dotedanjega direktorja in imenovanja novega. Razrešitev in imenovanje direktorja sodi v pristojnost delodajalca in nasprotovanje tej odločitvi ne more biti predmet stavke. Stavka, organizirana iz tega razloga, ni zakonita.
priposestvovanje na družbeni lastnini – družbena lastnina
S pravnomočnostjo arondacije so sporne parcele postale družbena lastnina in tožnika na njih ne moreta uveljavljati priposestvovanja, saj se na družbeni lastnini lastninsko pravico ni moglo pridobiti na tak način.
nevarna stvar - (delna) oprostitev odgovornosti – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – objektivna odškodninska odgovornost – prispevek oškodovanca k nastanku škode – vzročna zveza – denarna odškodnina – nepremoženjska škoda – skrbnost dobrega strokovnjaka – zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu
Sodišče druge stopnje je pri presoji, ali gre v konkretnem primeru za nevarno stvar izhajalo iz lastnosti stroja, s katerim se je tožnica poškodovala, načina njegovega delovanja in uporabe. Nevarnost bi lahko delodajalec z maksimalno skrbnostjo strokovnjaka in doslednim spoštovanjem predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, sicer zmanjšal, a kljub vsemu je ne bi more spustiti pod raven standarda povečane nevarnosti. Polnilno – zamašilni stroj je v konkretnih okoliščinah po svoji naravi predstavljal povečano nevarnost za življenje in zdravje oziroma povečano nevarnost nastanka škode za okolico, kar je terjalo povečano pozornost delodajalca, ki se je ukvarjal z dejavnostjo polnjenja plastenk, in tožnice, ki je prihajala v stik s strojem. Zato je delodajalec, kot imetnik tega stroja, objektivno odškodninsko odgovoren za škodo, ki je nastala tožeči stranki oziroma je za škodo odgovorna tožena stranka, pri kateri je imel delodajalec zavarovano svojo odgovornost za škodo. Da je delodajalec vedel in dopuščal, da se v primeru zagozdenja plastenk, stroj ne izklaplja, ampak delavec nemudoma poskuša rešiti nastalo situacijo. Ker pa je šlo v konkretnem primeru za nepredviden dogodek, ki se v dvanajstletnem delovanju stroja še ni zgodil, kar je izpovedal tožničin delovodja, delavki, kljub stanju, ki ga je s svojim ravnanjem ustvarila in je z vidika zagotavljanja varstva pri delu prepovedano, ne moremo pripisati prevelike soodgovornosti za nastanek škode. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje po mnenju sodišča druge stopnje pravilno ugotovilo obseg soodgovornosti (20 %) tožeče stranke za nastalo škodo. Ker izvedenec Č. pri tožnici ni ugotovil poškodb, ki bi lahko privedle do po-poškodbenega glavobola, stranki pa temu mnenju nista nasprotovali, je mogoče zaključiti, da tožničini glavoboli niso v vzročni zvezi s škodnim dogodkom. Ker tožnica v konkretnem primeru ni dokazala vzročne zveze med škodnim dogodkom in njenimi glavoboli, niti ni dokazala škode, ji sodišče iz postavke duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ne more priznati denarne odškodnine.
taksna oprostitev - pritožba proti sklepu o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse – podaljšanje roka za plačilo sodne takse
Stališče pritožnika, da zaradi vložitve pritožbe proti sklepu o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse, tisti rok za plačilo te takse, ki je naveden v plačilnem nalogu, sploh upošteven ni, nima opore v zakonu.
poslovni naslov – izbris iz sodnega registra brez likvidacije
Družba je že s prevzemom sklepa, s katerim je registrsko sodišče ugotovilo, da obstaja razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, izkazala, da na poslovnem naslovu, ki je vpisan v sodni register, ni neznana in da na njem sprejema uradne pošiljke. Iz podpisane vročilnice, pripete k sklepu je razvidno, da je družba na tem naslovu sklep prevzela dne 16. 12. 2010, kar kaže, da ne obstaja razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije iz 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro - večje število delavcev
Tožena stranka je sprejela kriterije, na podlagi katerih je uvrščala zaposlene delavce na seznam delavcev, ki naj bi jim redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, čeprav ji le-teh, ker ni šlo za večje število presežnih delavcev, ne bi bilo potrebno določiti. Te kriterije je uporabila za vse delavce enako, tudi pri tožeči stranki jih je uporabila pravilno ter ji zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZPP člen 168, 168/1. ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/2, 12/3, 13, 13/4.
oprostitev plačila sodnih taks – lastništvo nepremičnine – premoženjski položaj
Zgolj lastništvo nepremičnine, ki ne daje dohodka ali druge upoštevne koristi, samo po sebi ni razlog za zavrnitev predloga za oprostitev plačila taks. Upoštevati je namreč treba vse okoliščine, ki opredeljujejo premoženjski položaj stranke.
družbeno sredstvo – pravica do uporabe družbenih sredstev – dejanska uporaba - stečajni postopek – izločitveni zahtevek
Družbeno sredstvo je bilo izrazito ekonomska kategorija, vendar se je za veljaven prenos zahteval ustrezen pravni naslov. Družbeno ekonomski sistem, kateremu je sledila tudi sodna praksa je opredeljeval družbeno lastnino kot lastnino, ki jo je treba smotrno uporabljati, saj o družbenih sredstvih odloča tisti, ki na njih dela ali povedano drugače, pravico do uporabe nepremičnine v družbeni lastnini pripada le tistemu, ki uporablja nepremičnino v delovnem procesu. Dejanska uporaba nepremičnine daje tožeči stranki pravico do priznanja lastninske pravice na nepremičnini po določbi 3. člena ZLNDL.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro - večje število delavcev
Tožena stranka je sprejela kriterije, na podlagi katerih je uvrščala zaposlene delavce na seznam delavcev, ki naj bi jim redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, čeprav ji le-teh, ker ni šlo za večje število presežnih delavcev, ne bi bilo potrebno določiti. Te kriterije je uporabila za vse delavce enako, tudi pri tožeči stranki jih je uporabila pravilno ter ji zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Stvar ali dejavnost je mogoče šteti za nevarno, če kljub ustrezni skrbnosti obstaja nevarnost, da bo povzročena škoda velika ali če obstaja velika verjetnost, da bo škoda nastala.
V primeru, ko zaradi določenih okoliščin stvar (ali dejavnost) postane takšna, da iz nje izhajajo določeni nadpovprečni riziki zato, da bodo poškodovane pravno zavarovane dobrine, odgovarja kvečjemu tisti, kateremu je možno pripisati krivdo za ravnanje (storitev ali opustitev), ki je imelo za posledico nastop teh okoliščin. Odgovornost je lahko v tem primeru le krivdna in ne objektivna.