redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - diskriminacija - manjši delodajalec
Zgolj zato, ker je tožena stranka tožnici predhodno ob sumu, da zlorablja bolniški stalež, skušala podati izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni mogoče šteti, da je kasneje podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podana na podlagi diskriminacije ali šikaniranja.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo
Tožnik, ki je ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi sprejel ponudbo za novo pogodbo o zaposlitvi, lahko pred sodiščem izpodbija le utemeljenost odpovednega razloga ter nato uveljavlja odškodninsko odgovornost delodajalca za plačilo premoženjske škode v višini razlike v plači med plačo prejšnjega in plačo novega delovnega mesta. V konkretnem primeru tožnik takega zahtevka ni postavil, pač pa je uveljavljal zahtevke za razveljavitev odpovedi, reintegracijo in reparacijo, ti zahtevki pa ne morejo biti utemeljeni in jih je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo.
Dokazno breme, da je prišlo do umika tožbe po izpolnitvi zahtevka, je na tožeči stranki. Tožeča stranka ob umiku tožbe ni izpolnila svojega dokaznega bremena, da tožbo umika zaradi izpolnitve obveznosti s strani tožene stranke, zato je sodišče prve stopnje napačno odločilo o povrnitvi stroškov postopka.
Navedba dejstev, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek, je obvezna sestavina tožbe, pri čemer mora tožnik za utemeljitev tožbenega zahtevka navesti toliko in takšna dejstva, da tožbeni zahtevek nedvoumno individualizira in omogoči sodišču in toženi stranki nedvoumno spoznanje na kakšni dejanski podlagi tožnik zahteva uveljavljan tožbeni zahtevek.
Zgolj na podlagi primerjave višine nadomestila, ki ga delavec prejme za spoštovanje konkurenčne klavzule, z višino pogodbene kazni, do katere je upravičen delodajalec v primeru kršitve, ni mogoče presoditi, da konkurenčna klavzula ni veljavna. Pri presoji je treba upoštevati vse koristi delavca in vso škodo delodajalca. Četudi bi pri tej presoji ugotovili, da dajatvi nista sorazmerni, to ne bi povzročilo neveljavnosti konkurenčne klavzule, ampak bi se dogovorjeni znesek pogodbene kazni ustrezno znižal.
zavrženje tožbe - litispendenca - sklep o nepristojnosti
Po pravnomočnosti sklepa o nepristojnosti in odstopu zadeve delovnemu sodišču je bilo ugotovljeno, da o isti zadevi že teče pravda. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep, s katerim je tožbo zavrglo zaradi litispendence.
ZDR člen 34, 110, 111, 111/1, 111/1-1. ZZVZZ člen 31.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - izostanek z dela - reparacija - nadomestilo plače
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, saj dvodnevnega izostanka ni mogoče šteti za hujšo kršitev pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Takšen zaključek potrjujejo preostale okoliščine primera: več kot dveletna odsotnost tožeče stranke z dela, ki je posledica njene hude bolezni, pri čemer je toženo stranko redno obveščala o svojem bolniškem staležu in se je takoj po prejemu odločbe ZZZS javila na delo pri toženi stranki.
ZP-1 člen 2, 2/2, 8, 14, 15, 42, 43, 59, 59/3, 62a, 62a/1, 147, 147/2. ZOPOKD člen 4, 5. KZ člen 17, 20. ZDAVP-1 člen 60. ZDAVP-2 člen 10, 398.
milejši predpis – kršitev materialnih določb zakona – zastaranje pregona – daljši rok za zastaranje – meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa – posebno hudi davčni prekrški – načelo dolžnosti dajanja podatkov – odgovornost pravne osebe – odgovornost odgovorne osebe – uporaba določb kazenskega zakonika – eventualni naklep – dejanska zmota – stroški v postopku s pravnimi sredstvi
Razlog, zakaj je pravna oseba prikazala nepravilno davčno osnovo tudi v davčnem obračunu za leto 2007, na vprašanje dopustnosti postopka za prekršek nima vpliva, saj je neutemeljena pritožbena navedba, da predložitev davčnega obračuna dne 30. 3. 2008 ne predstavlja samostojnega prekrška, ker gre zgolj za pojavljanje posledice z dne 30. 3. 2006. ZP-1 in ZOPOKD odgovornosti pravne osebe za prekršek ne vežeta na predhodno ugotovitev, da za prekršek odgovarja odgovorna oseba pravne osebe, temveč je odgovornost pravne osebe vezana na ravnanje storilca (fizične osebe), v obravnavanem primeru direktorja kot odgovorne osebe, ki je kot vodstveni organ s svojim podpisom odobril sestavo obračuna davka od dohodkov pravnih oseb. Odgovorna oseba je bila glede na svojo funkcijo, to je direktor pravne osebe, med obveznostmi, ki jih vsebuje ta funkcija, pa sodi tudi izpolnjevanje zakonskih obveznosti in skrb za zakonitost poslovanja, dolžna poznati veljavno davčno zakonodajo, torej v okviru te tudi, kakšnim standardom morajo zadostiti navedbe o odhodkih, ki jih je v davčnem obračunu prikazal in kot direktor podpisal, če naj se upoštevajo kot davčno priznani odhodki. Sodišče prve stopnje je ob tem, ko je ugotovilo, da je potrebno po uradni dolžnosti spremeniti odločitev prekrškovnega organa (do take odločitve pa lahko pride le v primeru, če je odločitev v korist pritožnika), storilkama nepravilno naložilo plačilo sodne takse kot stroškov postopka v zvezi s presojo zahteve za sodno varstvo.
Kljub temu, da obstajajo določene podobnosti med obema postopkoma, pa je postopek zavarovanja dokazov urejen v ZPP in ne v ZIZ. Zato ni podlage za sklep, da bi bilo treba stroške odmeriti po pravilih, ki veljajo za postopke po določbah ZIZ.
varstvo lastninske pravice – vrnitvena tožba – odškodninski zahtevek – zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve – zastaranje
V primeru vrnitvenega zahtevka mora tožnik dokazati, da je lastnik in da je stvar v dejanski oblasti toženca. Ob ugotovitvi prvega sodišča o tem, kdaj je tožnik zvedel za odvzem vozila in kdo mu ga je odvzel, je pravilna odločitev o tem, da je njegov denarni zahtevek zastaral, tako upoštevajoč zastaralni rok, ki velja pri odškodninskih terjatvah, kot tudi splošni zastaralni rok.
stroški obratovanja in upravljanja – zastaranje terjatve upravnika iz naslova lastne storitve
Storitev upravljanja ter storitev vodenja rezervnega sklada predstavljata lastni storitvi tožeče stranke, ki se ju je le-ta kot upravnik stanovanjske stavbe zavezala opravljati na podlagi sklenjene pogodbe o upravljanju, in za kateri torej ne more veljati petletni zastaralni rok (ki sicer velja za obveznosti iz naslova obogatitve), temveč enoletni zastaralni rok iz 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ, ki je med drugim določen za terjatve upravnikov večstanovanjskih hiš za storitve upravljanja ter druge njihove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih.
začasni zastopnik – prijavljeno prebivališče – naslov za vročanje - neizvedba dokaza – dokazni predlog
Postavitev začasnega zastopnika pomeni poseg v pravico stranke do izjave, zato njegova uporaba terja posebno previdnost v smislu tehtanja sorazmernosti takšnega posega v razmerju do ravno tako ustavno zagotovljene pravice do sodnega varstva. Ker predstavlja ustrezna trditvena in dokazna ponudba temeljno dolžnost strank v pravdi, ki ji morajo le-te zadostiti v zakonsko določenih prekluzivnih rokih, ni mogoče dopustiti taktiziranja strank z dokaznimi predlogi tako, da bi lahko stranke šele v pritožbenem postopku vztrajale pri izvedbi dokazov, glede predlaganja katerih se niso določno izjavile že v postopku pred sodiščem prve stopnje.
ZIZ člen 15, 101, 102. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-3, 350, 350/2, 365, 365-2.
izvzetost iz izvršbe – odpravnina – vzajemna pomoč – solidarna pomoč – denarna socialna pomoč – Odvetniška zbornica
Odpravnina, kot jo imenuje pritožnik oziroma vzajemna pomoč ob upokojitvi, kot jo navaja upnik, ni sredstvo zaslužka z rednim ali drugim delom, vendar kot taka, ali odpravnina, ali vzajemna pomoč, po določilih ZIZ ni izvzeta iz izvršbe po 101. členu niti ni zakonodajalec zanjo predpisal omejitve v 102. členu ZIZ.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - nova škoda - poslabšanje zdravstvenega stanja
Tožnik si je v nesreči pri delu 20. 8. 1984 poškodoval desni gleženj in je prejel odškodnino na podlagi pravnomočne sodbe iz leta 1988. V letu 2002 pa so se pri njem začele nove težave, ki jih sodni izvedenec v letu 1988 ni mogel predvideti, saj ni mogel vedeti, kako bo artroza napredovala. Prav tako ni mogel predvideti, da bo pri tožniku potreben nov operativen poseg ter z njim povezane dodatne bolečine in neugodnosti. Iz tega razloga tožnik utemeljeno vtožuje odškodnino za novo oz. nadaljnjo škodo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0067726
SZ-1 člen 91, 103. OZ člen 17, 17/2. ZIZ člen 20. ZPP člen 139, 139/6, 318, 318/3.
najemna pogodba – odpoved najemne pogodbe – krivdni razlog – zapadlost terjatve – neposredno izvršljiv notarski zapis
Določbe SZ-1 o možnosti odpovedi najemne pogodbe zaradi krivdnih razlogov so kogentne narave in stranki svojega obligacijskega razmerja v tem delu ne moreta urediti drugače. Krivdni odpovedni razlogi so skladno z 91. členom SZ-1 ena od bistvenih sestavin najemne pogodbe in so določeni v 103. členu SZ-1. V tem primeru je potrebno slediti določbi 2. odstavka 17. člena OZ, da so določbe predpisov, s katerimi je delno ali v celoti določena vsebina pogodb, sestavni del teh pogodb in jih dopolnjujejo ali pa stopajo na mesto pogodbenih določil, ki niso v skladu z njimi. Tako po konkretni najemni pogodbi (ki povzema prejšnjo ureditev) kot po določbah SZ-1 je mogoče odpovedati najemno pogodbo, če najemnik ne plačuje najemnine ali stroškov. Tako razumevanje v najemno pogodbo povzete določbe 3. alineje 1. odstavka 53. člena SZ izhaja iz sodne prakse in je edino življenjsko sprejemljivo. Višina neplačanih zneskov ni odločilna za obstoj krivdnega razloga za odpoved najemne pogodbe. Če je zapadlost terjatve odvisna od nastopa dejstev (neredno plačevanje), ki jih je treba šele ugotoviti, se zapadlost terjatve iz notarskega zapisa dokazuje na način predpisan v 3. in 4. odstavku 20. člena ZIZ. Notarski zapis je izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. Iz notarskega zapisa, sklenjenega med tožencem in pravnim prednikom tožnice, izhaja, da je dolžnik soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo, vendar pa sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ugotovitev, da je tudi terjatev iz notarskega zapisa zapadla, kar šele vzpostavlja njegovo izvršljivost.
izvedenina – nagrada izvedencu – nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
Pri presoji, ali je izvedenec opravil delo, ki mu ga je naložilo sodišče, ni pomembno, ali se stranke oziroma udeleženci postopka z njim strinjajo. Prav tako ni pomembno, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne.
ZPP člen 168, 168/1. ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/2, 12/3, 13, 13/4.
oprostitev plačila sodnih taks – lastništvo nepremičnine – premoženjski položaj
Zgolj lastništvo nepremičnine, ki ne daje dohodka ali druge upoštevne koristi, samo po sebi ni razlog za zavrnitev predloga za oprostitev plačila taks. Upoštevati je namreč treba vse okoliščine, ki opredeljujejo premoženjski položaj stranke.
obrazložitev sodbe – učinek pravdnih dejanj – pravdni postopek – izvršilni postopek – umik predloga za izvršbo
Po ločitvi postopkov na pravdni in izvršilni postopek slednja nista več v nikakršni odvisnosti, zato ni razloga za obrazložitev sodbe v pravdnem postopku v zvezi z ustavitvijo izvršilnega postopka na podlagi umika predloga za izvršbo. Predmet konkretnega postopka so bili trije računi in zgolj pravdna dejanja, opravljena v tem postopku (kar umik predloga za izvršbo ni), so tista, ki terjajo obrazložitev/odziv sodišča.