odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo
Tožnik, ki je ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi sprejel ponudbo za novo pogodbo o zaposlitvi, lahko pred sodiščem izpodbija le utemeljenost odpovednega razloga ter nato uveljavlja odškodninsko odgovornost delodajalca za plačilo premoženjske škode v višini razlike v plači med plačo prejšnjega in plačo novega delovnega mesta. V konkretnem primeru tožnik takega zahtevka ni postavil, pač pa je uveljavljal zahtevke za razveljavitev odpovedi, reintegracijo in reparacijo, ti zahtevki pa ne morejo biti utemeljeni in jih je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo.
Dokazno breme, da je prišlo do umika tožbe po izpolnitvi zahtevka, je na tožeči stranki. Tožeča stranka ob umiku tožbe ni izpolnila svojega dokaznega bremena, da tožbo umika zaradi izpolnitve obveznosti s strani tožene stranke, zato je sodišče prve stopnje napačno odločilo o povrnitvi stroškov postopka.
ZDR člen 11, 87, 87/4, 110, 110/2, 112, 112/1, 112/1-5, 112/2. ZPP člen 111, 111/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - varno delo - rok za podajo odpovedi - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka
Če se rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca (zaradi nezagotavljanja varnosti in zdravja pri delu, ker tožena stranka tožnici ni omogočila dela, pri katerem ne bi dvigovala težjih bremen, ki jih kot invalidka III. kategorije ni smela) izteče na nedeljo, je odpoved, ki je podana v ponedeljek, pravočasna.
odškodninska odgovornost države – pripravnost ravnanja državnih organov – sprememba odločbe na drugi stopnji – zastopanje države
Drugačna presoja državnega organa, zaradi katerega je bila v postopku v zvezi z pravnimi sredstvi odločba, ki takšno presojo vsebuje, spremenjena, ni podlaga za stališče, da je bilo storjeno protipravno dejanje, ki je podlaga za pravico do povračila škode po 26. členu Ustave RS.
zavrženje tožbe - litispendenca - sklep o nepristojnosti
Po pravnomočnosti sklepa o nepristojnosti in odstopu zadeve delovnemu sodišču je bilo ugotovljeno, da o isti zadevi že teče pravda. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep, s katerim je tožbo zavrglo zaradi litispendence.
OZ člen 131, 148, 148/2. ZPP člen 30, 46, 47, 482, 482/1.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – fizična oseba – gospodarska družba – spor med družbenikom in družbo – odškodninska odgovornost
Zahtevek tožeče stranke (družbe) do toženca (fizične osebe, bivšega direktorja tožeče stranke) temelji na določbah 131. člena v zvezi z 2. odstavkom 148. člena OZ, torej na splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti in ne na pravu gospodarskih družb. Poleg tega je toženec fizična oseba, ki ni (več) član organov upravljanja družbe, tako, da ne gre za spor med družbo in članom organa upravljanja družbe, niti ne gre za spor med družbenikom in družbo.
izpolnitev obveznosti – odstop od pogodbe brez naknadnega roka - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve
Tožnica lahko odstopi od pogodbe, ne da bi toženki pustila dodatni rok za izpolnitev, saj iz toženkinega ravnanja izhaja, da ni nameravala, niti izpolnila svoje obveznosti.
Po določbi 1. odstavka 286.b člena ZPP mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Tožena stranka je bila prisotna na glavni obravnavi in bi glede na to, da je sodnica sprejela sklep, da se dokazovanje zaključi, navedeno kršitev po končanem dokazovanju oziroma do konca glavne obravnave lahko uveljavljala. Ker se je na kršitev sklicevala šele v pritožbi, pri tem pa ni izkazala, da kršitve brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti, pritožbeno sodišče kršitve ne more upoštevati.
Plačilo anuitet, ki se nakazujejo banki, je verodostojno mogoče dokazati le z listinskimi dokazi, to je s potrdili o plačilih.
ZP-1 člen 2, 2/2, 8, 14, 15, 42, 43, 59, 59/3, 62a, 62a/1, 147, 147/2. ZOPOKD člen 4, 5. KZ člen 17, 20. ZDAVP-1 člen 60. ZDAVP-2 člen 10, 398.
milejši predpis – kršitev materialnih določb zakona – zastaranje pregona – daljši rok za zastaranje – meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa – posebno hudi davčni prekrški – načelo dolžnosti dajanja podatkov – odgovornost pravne osebe – odgovornost odgovorne osebe – uporaba določb kazenskega zakonika – eventualni naklep – dejanska zmota – stroški v postopku s pravnimi sredstvi
Razlog, zakaj je pravna oseba prikazala nepravilno davčno osnovo tudi v davčnem obračunu za leto 2007, na vprašanje dopustnosti postopka za prekršek nima vpliva, saj je neutemeljena pritožbena navedba, da predložitev davčnega obračuna dne 30. 3. 2008 ne predstavlja samostojnega prekrška, ker gre zgolj za pojavljanje posledice z dne 30. 3. 2006.
ZP-1 in ZOPOKD odgovornosti pravne osebe za prekršek ne vežeta na predhodno ugotovitev, da za prekršek odgovarja odgovorna oseba pravne osebe, temveč je odgovornost pravne osebe vezana na ravnanje storilca (fizične osebe), v obravnavanem primeru direktorja kot odgovorne osebe, ki je kot vodstveni organ s svojim podpisom odobril sestavo obračuna davka od dohodkov pravnih oseb.
Odgovorna oseba je bila glede na svojo funkcijo, to je direktor pravne osebe, med obveznostmi, ki jih vsebuje ta funkcija, pa sodi tudi izpolnjevanje zakonskih obveznosti in skrb za zakonitost poslovanja, dolžna poznati veljavno davčno zakonodajo, torej v okviru te tudi, kakšnim standardom morajo zadostiti navedbe o odhodkih, ki jih je v davčnem obračunu prikazal in kot direktor podpisal, če naj se upoštevajo kot davčno priznani odhodki.
Sodišče prve stopnje je ob tem, ko je ugotovilo, da je potrebno po uradni dolžnosti spremeniti odločitev prekrškovnega organa (do take odločitve pa lahko pride le v primeru, če je odločitev v korist pritožnika), storilkama nepravilno naložilo plačilo sodne takse kot stroškov postopka v zvezi s presojo zahteve za sodno varstvo.
nevarna stvar - (delna) oprostitev odgovornosti – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – objektivna odškodninska odgovornost – prispevek oškodovanca k nastanku škode – vzročna zveza – denarna odškodnina – nepremoženjska škoda – skrbnost dobrega strokovnjaka – zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu
Sodišče druge stopnje je pri presoji, ali gre v konkretnem primeru za nevarno stvar izhajalo iz lastnosti stroja, s katerim se je tožnica poškodovala, načina njegovega delovanja in uporabe. Nevarnost bi lahko delodajalec z maksimalno skrbnostjo strokovnjaka in doslednim spoštovanjem predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, sicer zmanjšal, a kljub vsemu je ne bi more spustiti pod raven standarda povečane nevarnosti. Polnilno – zamašilni stroj je v konkretnih okoliščinah po svoji naravi predstavljal povečano nevarnost za življenje in zdravje oziroma povečano nevarnost nastanka škode za okolico, kar je terjalo povečano pozornost delodajalca, ki se je ukvarjal z dejavnostjo polnjenja plastenk, in tožnice, ki je prihajala v stik s strojem. Zato je delodajalec, kot imetnik tega stroja, objektivno odškodninsko odgovoren za škodo, ki je nastala tožeči stranki oziroma je za škodo odgovorna tožena stranka, pri kateri je imel delodajalec zavarovano svojo odgovornost za škodo. Da je delodajalec vedel in dopuščal, da se v primeru zagozdenja plastenk, stroj ne izklaplja, ampak delavec nemudoma poskuša rešiti nastalo situacijo. Ker pa je šlo v konkretnem primeru za nepredviden dogodek, ki se v dvanajstletnem delovanju stroja še ni zgodil, kar je izpovedal tožničin delovodja, delavki, kljub stanju, ki ga je s svojim ravnanjem ustvarila in je z vidika zagotavljanja varstva pri delu prepovedano, ne moremo pripisati prevelike soodgovornosti za nastanek škode. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje po mnenju sodišča druge stopnje pravilno ugotovilo obseg soodgovornosti (20 %) tožeče stranke za nastalo škodo. Ker izvedenec Č. pri tožnici ni ugotovil poškodb, ki bi lahko privedle do po-poškodbenega glavobola, stranki pa temu mnenju nista nasprotovali, je mogoče zaključiti, da tožničini glavoboli niso v vzročni zvezi s škodnim dogodkom. Ker tožnica v konkretnem primeru ni dokazala vzročne zveze med škodnim dogodkom in njenimi glavoboli, niti ni dokazala škode, ji sodišče iz postavke duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ne more priznati denarne odškodnine.
Četudi se sodišče prve stopnje pri odločitvi o tem, do kolikšne odškodnine kot pravične denarne odškodnine za pretrpljene telesne bolečine (in nevšečnosti med zdravljenjem) je tožnik upravičen, ne sklicuje izrecno na posamezne primere iz sodne prakse, ne zagreši absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Praksa med strankama je individualiziran pravni standard, ki ga sodišče ugotovi na podlagi konkretnih okoliščin konkretnega primera. Poleg stalnega poslovnega sodelovanja v določenem časovnem obdobju je treba upoštevati, da gre za ponavljanje poslov z istovrstno vsebino pogodbenega razmerja kot v prejšnjih primerih. Pri ugotavljanju dejanskih rokov izpolnitve obveznosti v praksi, ki obstaja med tožečo in toženo stranko, gre za ugotavljanje dejstev, v kakšnih rokih je tožeča stranka izpolnjevala obveznosti do tožene stranke.
Po praksi je med pravnima strankama sporna nakazila šteti za plačila v običajnem roku izpolnitve, na podlagi ugotovitev, da je tožena stranka upoštevaje večletno dejansko poslovanje pristala na prakso, da bo za dobavljeno blago dobila plačilo v daljšem roku od tistega, ki ga je navedla na računu in se je ustalil kot običajni rok plačila med pravdnima strankama.
ZP-1 člen 50, 60, 60/2, 77, 77/1, 82. ZS člen 105a.
prenos pristojnosti - spor o pristojnosti - začetek postopka o prekršku - pristojnost za odločanje o zahtevi za sodno varstvo - krajevna pristojnost sodišč
Predsednik višjega sodišča je s sklepom prenesel pristojnost za odločanje v zadevi o prekršku po obdolžilnem predlogu PP Grosuplje na Okrajno sodišče v Kočevju, ki se je s sklepom izreklo za nepristojno, ker so v zadevi podani pogoji za odločanje prekrškovnega organa v hitrem postopku. O sporu o pristojnosti med prekrškovnim organom in sodiščem je odločilo Ustavno sodišče RS. Za vodenje postopka o prekršku v zvezi z zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku prekrškovnega organa je pristojno Okrajno sodišče v Grosupljem, saj ta zadeva ni bila prenesena na Okrajno sodišče v Kočevju.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - nova škoda - poslabšanje zdravstvenega stanja
Tožnik si je v nesreči pri delu 20. 8. 1984 poškodoval desni gleženj in je prejel odškodnino na podlagi pravnomočne sodbe iz leta 1988. V letu 2002 pa so se pri njem začele nove težave, ki jih sodni izvedenec v letu 1988 ni mogel predvideti, saj ni mogel vedeti, kako bo artroza napredovala. Prav tako ni mogel predvideti, da bo pri tožniku potreben nov operativen poseg ter z njim povezane dodatne bolečine in neugodnosti. Iz tega razloga tožnik utemeljeno vtožuje odškodnino za novo oz. nadaljnjo škodo.
ZIZ člen 15, 101, 102. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-3, 350, 350/2, 365, 365-2.
izvzetost iz izvršbe – odpravnina – vzajemna pomoč – solidarna pomoč – denarna socialna pomoč – Odvetniška zbornica
Odpravnina, kot jo imenuje pritožnik oziroma vzajemna pomoč ob upokojitvi, kot jo navaja upnik, ni sredstvo zaslužka z rednim ali drugim delom, vendar kot taka, ali odpravnina, ali vzajemna pomoč, po določilih ZIZ ni izvzeta iz izvršbe po 101. členu niti ni zakonodajalec zanjo predpisal omejitve v 102. členu ZIZ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro - večje število delavcev
Tožena stranka je sprejela kriterije, na podlagi katerih je uvrščala zaposlene delavce na seznam delavcev, ki naj bi jim redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, čeprav ji le-teh, ker ni šlo za večje število presežnih delavcev, ne bi bilo potrebno določiti. Te kriterije je uporabila za vse delavce enako, tudi pri tožeči stranki jih je uporabila pravilno ter ji zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetno izkazana terjatev – težko nadomestljiva škoda